Odkrijmo po?asnost

Morda je bil izgovor med delovnim tednom kdaj upravi?en, a otroci so hvaležni tudi za desetminutno pozornost. Ob sobotah, nedeljah in praznikih pa so takšna izmikanja grda laž, ki je otroci ne spregledajo. Marsikdo ima igranje za ?isto izgubo ?asa, na ta na?in pa zamuja priložnosti, ko bi se lahko z otrokom zbližal in pokukal v njegov otroški svet. Tudi za otroke ni igranje zgolj preganjanje dolgega ?asa, pa? pa ?as za u?enje. Igranje je tako važno kot hranjenje, pitje in spanje. Kadar otrok riše, zida, pleza ali ska?e, vadi in krepi samozavest, koncentracijo, vztrajnost, iznajdljivost in samoiniciativnost. Vse to pa bo kasneje v šoli in poklicu koristno rabil.

Igra?e, kolesa in rolke in še mnogo drugih predmetov lahko kupimo svojemu otroku, a starši lahko otrokom podarimo tudi svoj ?as, kar pa ni vedno samoumevno.

To je veliko bolj pomembno in otroci si tudi bolj želijo, da si starši vzamejo ?as zanje, vsaj ob vikendih in praznikih, ko je družina skupaj. Takrat je priložnost za kakšno družabno igro, ne pa da otroka prepustimo ra?unalniškim igricam in posedanju. Vsak izmed staršev bi torej moral bolj prisluhniti, kaj otrok ho?e od njega, ne darila, ampak kaj ho?e od njega kot osebe. In sploh ne bi bilo ni? narobe, ?e bi še kdo izmed staršev podpisal pogodbo, kakršno sva podpisala midva s sinom. V pogodbi je zapisano, da je sobota rezervirana za skupno igranje.

Nonstop družba

Zdaj se lahko vprašamo, kaj je ?as in zakaj ga imamo vedno manj. Nimam ?asa postaja svetovna uspešnica in na primer v Nem?iji že 55 odstotkov prebivalcev tarna, da ima premalo ?asa. Resnica je: vsak izmed nas ima ?asa na pretek, izgubili smo samo ob?utek za ?as. Med rojstvom in smrtjo ima vsak ?lovek ?as, prej in potem ne.

?as je morda tudi edina dobrina, ki je res pravi?no razdeljena med ljudi, saj ima dan 24 ur za vse enako, nih?e nima niti minute ve? ali manj. Tudi Einstein, Mozart ali Picasso so imeli na razpolago 24 ur na dan in ni? ve?. Seveda si »veliki« verjetno niso sami pospravljali, kuhali in prali, a ravno v sodobnem ?asu stroji tudi navadnim smrtnikom tovrstna nadležna vsakdanja opravila znatno olajšajo, predvsem pa skrajšajo.

Naši stari starši so morali garati po 16 ur na dan, mi delamo ravno polovico tega ?asa. Delavnike bi radi celo še skrajšali, kar ob naraš?ajo?i nezaposlenosti niti ne bilo tako narobe. In v primerjavi z našimi starši imamo približno 30 odstotkov ve? prostega ?asa. Imeti bi torej morali ?asa na preostajanje, v resnici ga ve?ini primanjkuje, kajti tudi konzumiranje ali poraba porabi ?as. Tako blaginjo pla?ujemo s ?asovno stisko in pozabljamo, da ni reven, kdor ima malo, ampak tisti, ki ne more dovolj dobiti (Jean Guehenno, francoski pisatelj).

Podobno kot pove?ujemo storilnost v delovnem ?asu, poskušamo tudi v prostem ?asu pove?ati produktivnost in v ?im krajšem ?asu doživeti ?imve?. Množica razli?nih ponudb od zabaviš? do potovanj nam samo otežko?a izbiro, zato »obsojenci prostega ?asa« tudi v dopustniških dneh hlastajo in bezlajo z ene na drugo turisti?no to?ko, ska?ejo s kontinenta na kontinent v stilu mota »ogled sveta v petih dneh«. Pri tem ne vedo, da je turisti?no seznanjanje z neko deželo samo zelo površno poznavanje pokrajine in njenih ljudi.

Nobena katastrofa torej ne bo, ?e ne bomo videli vsega sveta in vseh njegovih znamenitosti. Svet je enostavno prevelik in naše življenje prekratko, zato je tako kot povsod drugod tudi za preživljanje prostega ?asa najvažnejša kvaliteta doživetega in ne kvantiteta doživetij. Enako velja za filme, TV-nadaljevanke, knjige, ?asopise – vseh ni mogo?e videti oziroma prebrati.
V ?asovno past rinemo celo lastne otroke, ki morajo poleg (preobsežnih) šolskih obveznosti še v glasbeno šolo, jezikovne te?aje, šolo plavanja, k baletu in na treninge.
Tudi zaslužene po?itnice je treba do zadnje minute splanirati in napolniti z aktivnostmi, bog ne daj, da bi otroci lenarili in se predajali brezdelju.

Instant življenje

V lovu za minutami in sekundami si v naglici pomagamo s takimi pripomo?ki, kot so instant napitki, sekundna lepila, gotove jedi. Celo za dolga ljubezenska pisma nimamo ve? ?asa, zato so tu kratki oglasi. Tudi v umetnosti se pozna ?asovna kriza: Franz Liszt je Beethovnovo sonato igral eno uro, 120 let kasneje jo oddrdramo v 40 minutah. In Ameri?ani ne bi bili Ameri?ani, ?e ne bi iznašli drive-in trgovin in pogrebov, pri katerih žalujo?im ostalim med pogrebno ceremonijo ni treba zapustiti avtomobila.

Hitrost 30 kilometrov na uro je še pred sto leti veljala za zdravju škodljivo, danes velja za spodnjo mejo vozne hitrosti. Pospeševanje tempa je zlasti vidno v mestih: v Berlinu hodijo ljudje dvakrat hitreje kot v sicilijanski vasi. Podobno velja za govorjenje in reagiranje.
Ko si zaželimo družbe in pogovora z ljudmi, vklju?imo uni?evalko ?asa in že smo »soudeleženi« v enem izmed (pre)številnih talk-showov ali pa sodoživljamo usodo kakšnega filmskega junaka. Pogovarjati se skoraj ne znamo ve? in posledice so razbite družine in nezadovoljni ljudje.

V Nem?iji ima že vsak ?etrti predšolski otrok govorne motnje, drugje verjetno ni veliko bolje. Lo?i se že vsak tretji par, v velikih mestih celo vsak drugi.

V poplavi informacij in vtisov je input za vsakega ?loveka tako velik, da imamo ob?utek prehitrega minevanja ?asa. Ker pa se informacije našega gospodinjstva ?ustev le bežno dotaknejo, ure minevajo, ne da bi zapustile vidne sledi v našem spominu. Po tem principu delujejo informacijske tehnologije kot uni?evalke ?asa, ker uvajajo vsepri?ujo?nost in brez?asnost. Zaradi preštevilnih informacij nam bežijo minute kot sekunde, ?e pa dobi ?lovek v dolo?enem ?asovnem obdobju malo vtisov, se mu zdi, da ?as te?e po?asi.

?lovek je del narave, ?etudi poskuša to potla?iti. Ne živimo samo prehitro, osnovni problem je, da ne živimo ve? v sozvo?ju z naravo in njenimi ritmi. V dedni zasnovi je zapisano, koliko ur spanja rabimo, celo tedenski ritem nam je vprogramiran. Biološka ura sicer ne te?e sama od sebe. Usmerja jo predvsem svetloba, ki preko živ?evja vpliva na epifizo in njeno proizvodnjo hormona melatonina, ki usmerja številne telesne procese. Tedenskemu ritmu ni podrejena le subjektivna razpoloženost, tudi telesna temperatura, sr?ni utrip in krvni pritisk se spreminjajo v sedemdnevnem taktu.
?e svojega ?asa ne razporejamo po naravnih zakonitostih, no? spreminjamo v dan in obratno, prihaja do iz?rpanosti in motenj spanja. V Nem?iji tarna že vsak peti pacient zaradi nespe?nosti, v ZDA celo vsak tretji. Naraš?ajo?e število »modernih trpljenj« ima skupen vzrok: naši organizmi so se »iztirili«, ker smo zgubili pravo ?asovno mero.

Nekaj samovprašanj

Ker ?as ni denar, kot je trdil Benjamin Franklin, ampak je bolj dragocen, se po svetu že rojeva tiha revolucija pripadnikov »prostovoljne preprostosti«. Tisti, ki so se odlo?ili za tako spremembo življenjskega sloga, so podobni preživelim po sr?nem infarktu, ki so po zdravnikovih navodilih za?eli druga?e živeti. Poudarjena je kakovost življenja, in sicer tako, da delamo manj, zaslužimo manj in porabimo manj, predvsem nehamo kupovati za zabavo, in zaradi manjših izdatkov ve? prihranimo.

Za konec pa še nekaj namigov, kje nam uhaja ?as. Ve? kot polovica vseh sestankov, sej, kongresov in pogovorov je ?isto zapravljanje ?asa. Znanstveniki so tudi izra?unali, da v 20 odstotkih porabljenega ?asa opravimo 80 odstotkov dejavnosti ali druga?e povedano: pri vsakem delu je najvažnejša koncentracija. Da si ne nakopljemo del, ki jih sploh no?emo opravljati, pa se pred vsako pritrditvijo vprašajmo: zakaj sploh, zakaj jaz in zakaj zdaj. Stresne situacije bomo precej zmanjšali, ?e bomo za vsako opravilo vkalkulirali tretjino rezervnega ?asa za nepredvidljive dogodke.

Da ne bi kon?ali z zloveš?im burn-out sindromom, to je s popolno telesno, duševno in ?ustveno iz?rpanostjo, pa si rezerviramo vsak dan eno uro ali vsaj pol ure samo zase. Pojdimo na sprehod, telovadimo, poslušajmo glasbo, meditirajmo ali delajmo kaj drugega, kar nam je v veselje. Kajti ko smo tako dale?, da za ni? ve? nimamo ?asa, smo resni?no v stresu – in nezadovoljni.

Pravi umetniki življenja in menedžerji svojega ?asa pa bomo postali takrat, ko ne bomo žalovali zaradi minljivosti in omejenosti življenja, ampak se bomo veselili vsakega dne posebej.

HODE Maja

Objavljeno v Delu , Sobotna priloga, 29.12.2001
?lanek je last avtorice in Dela.