Odmevi TV Slovenija

Odmevi na TVS so bili v sredo posve?eni depresiji. Objavljamo neavtoriziran prepis prispevka.
ODMEVI TV Slovenija, sreda, 15. 3. 2006

SLAVKO BOBOVNIK: Sredi svetovnega tedna možganov smo. Strokovnjaki pravijo, da danes o osrednjem živ?evju vemo bistveno ve? kot pred desetletjem ali dvema. Smo pa še vedno neznansko dale? od tega, da bi lahko rekli, da vemo vse. In to velja tudi za duševne motnje. še posebej za tako imenovane novodobne bolezni.
RAJKA PUPOVAC: Novinarka Renata Ažman je zaradi mani?no depresivne psihoze invalidsko upokojena. Z depresijo se je prvi? sre?ala ob koncu študija.

 
RENATA AŽMAN: Zgubila sem tla pod nogami, bilo mi je kot da sem padla v ?rno luknjo. Strah, nemo?, brezup, žalost. Trajalo je štirinajst dni, potem sem šla k zdravniku, dobila tablete in potem je bilo v redu. šest let kasneje pa je moja bolezen dokon?no izbruhnila.
PUPOVAC: Zdaj po petnajstih letih se je z motno nau?ila živeti.
AŽMAN: Redno hodim na psihoterapijo, jemljem zdravila. Kadar pa je še posebej hudo se poslužujem tudi nekaterih oblik alternativnega zdravljenja.
PUPOVAC: Najbolj pa ji pomaga pisanje. In prav zdaj kon?uje svojo drugo knjigo o depresiji. Sicer je eno od duševnih motenj imela že polovica od Evropejcev. V preteklih dveh letih je v ljubljanski Urgentni psihiatri?ni ambulanti pomo? poiskalo ve? kot 2.700 ljudi, od tega skoraj 60 odstotkov žensk.
DR. PETER PREGELJ (vodja Urgentne psihiatri?ne ambulante): Pri mladih je morda najbolj pomembno prepoznavanje psihoz, vklju?no s shizofrenijo. Potem nekje v srednjem obdobju so bolj pogostejše anksiozne motnje, depresija. Pri starostnikih pa vsekakor demence.
PUPOVAC: Razli?ne motnje vplivajo na delovanje možganov, pri duševnih boleznih, na primer demenci ali odvisnosti, pa pride tudi do spremembe na možganih. Najhujša oblika motnje je shizofrenija, tako imenovane bolezni nove dobe, depresija, tesnobe in stresne motnje pa postajajo vse bolj pogoste. V Sloveniji naj bi imelo pet odstotkov ljudi motnje zaradi stresa, od štiri do sedem odstotkov pa jih trpi za tesnobo.
URBAN GROLEGER (Psihiatri?na klinika Ljubljana): Kažejo raziskave, da je vsak odrasel ?lovek verjetno enkrat v življenju klini?no depresiven. To pomeni, da je to depresija take vrste, da ?e bi šel k zdravniku, bi verjetno dobil ustrezno zdravljenje.
PUPOVAC: Po številu samomorov se Slovenija v svetu uvrš?a v sam vrh. Kar 70 do 90 odstotkov ljudi, ki si sami vzamejo življenje, ima duševne motnje.
BOBOVNIK: Z razli?nimi oblikami duševnih motenj se najve?krat sre?ujejo na Psihiatri?ni kliniki v Ljubljani. Od koder prihaja gospa Mojca Z. Dernovšek. Dober ve?er.
DOC. DR. MOJCA Z. DERNOVšEK (Psihiatri?na klinika Ljubljana): Dober ve?er.
BOBOVNIK: Drži podatek, da v državi pravzaprav sploh ne vemo koliko imamo teh novodobnih bolezni?
DERNOVšEK: Razpolagamo samo s podatkom koliko ljudi iš?e pomo? oziroma je zdravljenih zaradi teh motenj. Zelo redke države si namre? lahko privoš?ijo tako imenovane populacijske raziskave, kjer gredo anketarji med ljudi in dejansko zberejo podatke koliko je teh motenj med ljudmi.
BOBOVNIK: Vzrokov za to, za tovrstne motnje je verjetno veliko. Povejte nam tri najpogostejše, tiste najmo?nejše?
DERNOVšEK: Mislite vzrokov za ve?anje?
BOBOVNIK: Za novodobne bolezni, za razli?ne depresije, duševne motnje.
DERNOVšEK: Vzrok za duševne motnje, kot so depresija, anksioznost, stresne motnje, pravzaprav delimo na dejavnike, ki sprožijo in pa dejavnike, ki napravijo ?loveka bolj ob?utljivega za to, da motnjo pravzaprav razvije. Da pa je teh motenj ve? pa lahko pripišemo staranju prebivalstva. Potem vse ve?ji zlorabi psihoaktivnih snovi in pa temu, da živimo v svetu, ki ?edalje ve? zahteva od posameznika in pa tudi posamezniki vse ve? zahtevajo od samega sebe.
BOBOVNIK: Pritisk šefov ali pa izguba službe lahko povzro?i takšno motnjo, depresijo?
DERNOVšEK: Seveda.
BOBOVNIK: Pravzaprav ljudi najbolj zanima to, kje je zdaj tista meja? Kdaj si lahko pomagam sam z depresijo, takrat ko me je strah in kje je tista meja, ko moram poiskati pomo? strokovnjaka?
DERNOVšEK: Vsi pravzaprav doživljamo neko dolo?eno tesnobo in to je popolnoma normalna recimo reakcija, kadar nam recimo neka dolo?ena stvar povzro?a nelagodje. Oziroma vsi lahko razvijemo stresno reakcijo, kadar se nam nekaj hudega zgodi. Vendar nas ne tesnoba ne reakcija na stres dolgo ne ovirata. Oziroma je to samo nekaj neprijetnega, kar se nam v življenju dogaja. Kadar pa tesnoba oziroma bolezenska žalost ovirata naše vsakodnevno delovanje, takrat pa je verjetno dobro razmišljati o iskanju pomo?i. Kaj pa seveda iskanje pomo?i pomeni? V?asih zadostuje pogovor s prijateljem, prijateljico, pogovor z družinskim zdravnikom. Kadar pa so te motnje hujše narave, takrat pa seveda je potrebno poiskat pomo? strokovnjaka, ki se ukvarja z duševnimi motnjami.
BOBOVNIK: Je mogo?e takšno motnjo zaigrat?
DERNOVšEK: Ja, samo ne za dolgo.
BOBOVNIK: Kako dolgo je mogo?e vztrajati. Strokovnjaki takoj prepoznate, ko gre za igro?
DERNOVšEK: Ja seveda.
BOBOVNIK: Pri?akujete s staranjem prebivalstva, s tem nenehnim pove?evanjem pritiskov še ve? tovrstnih motenj?
DERNOVšEK: Ocenjujemo, da bi lahko depresija v naslednjih dvajsetih letih prevzela vodilno mesto med vzroki oviranosti.
BOBOVNIK: Samo še recept kako se izogniti tovrstnim težavam.
DERNOVšEK: Mogo?e bi lahko bolj pazili nase in na ljudi okrog sebe.
BOBOVNIK: V kakšnem smislu?
DERNOVšEK: Da bi, to je težek odgovor. Mi se moramo zavedati tega, da smo ranljivi in da pravzaprav s tem, ko ustvarjamo dobrine okrog sebe, da ena od pomembnih dobrin je tudi ta, da pazimo na ?loveške odnose. Da smo pripravljeni recimo se nasmehnit sodelavcu, recimo ga pohvalit. Da moramo znati tudi uživat stvari, ki smo jih ustvarili.
BOBOVNIK: In da se ne kaže pehati od jutra do ve?era za kakšen tolar ve?.
DERNOVšEK: Absolutno.
BOBOVNIK: Hvala lepa.
DERNOVšEK: Hvala.