Optimizem

Nih?e ne ve, kaj natan?no se bo v prihodnosti zgodilo. Za nikogar ni
dokazano, da je jasnovidec. Tudi tisti, ki nekaj natan?no predvidijo,
tega niso sposobni po?eti sistemati?no. In ko ne vemo, nam ne preostane drugega, kot da predvidevamo, ocenjujemo in verjamemo.

Ko se sprašujemo, od ?esa bo odvisna kakovost našega življenja in tudi preživetja, gre torej za ekonomski vidik, nam pri tem pomagajo strokovnjaki. In ti se v ocenah v glavnem strinjajo, da nam bo prihodnjih nekaj let še težko. In kako se ob tem po?uti povpre?en ?lovek? ?uti tesnobo. Tesnoba je tista vrsta strahu, ki ga ?utimo, ko se nam zdi, da smo v položaju, ki nas ogroža in za katerega ne vemo, ali ga bomo lahko uspešno rešili. Ko nekoliko bolje pogledamo okoli sebe, vidimo, da je med tistimi, ki imajo razloge za strah, veliko takih, ki se kljub vsemu po?utijo dobro. Skrivnost njihovega dobrega po?utja je, da so optimisti. Ali jim lahko zaradi tega zavidamo? V ?em je skrivnost optimizma? Ali je treba biti optimist in ali je sploh dobro, da smo vedno optimisti? Optimist je tisti, ki ima navado na vse v prihodnosti gledati pozitivno, vedno meni, da se bodo dogodki zanj pozitivno razpletli. In zato na neugoden položaj, v katerem se znajde, gleda kot na nekaj hitro minljivega, nekaj, kar se bo prej ali slej ugodno izšlo. Optimist torej nima veliko razlogov za vznemirjenje. In zato se prijetno po?uti tudi takrat, ko so vsi okoli njega zaskrbljeni in ?utijo tesnobo. Toda optimist je nekdo, ki vseskozi izkrivlja resni?nost v pozitivno smer in na prihodnost vedno gleda skozi rožnata o?ala. Zato ni dobro biti le optimist, ?eprav vsak ?lovek potrebuje pozitivnost. Na prihodnost je dobro gledati tako z optimisti?nega kot pesimisti?nega vidika. Teh pogledov sicer ni mogo?e pomešati, toda tako prvi kot drugi imata svojo pozitivno vlogo.

Optimist vseskozi izkrivlja resni?nost v pozitivno smer in na prihodnost vedno gleda skozi rožnata o?ala.

Razmišljanje o negativnem scenariju nam pomaga, da se na morebitne neugodne dogodke pripravimo ali pa jih prepre?imo in tako zmanjšamo škodo, ki bi sicer nastala. Ko pomislimo na nekaj negativnega v prihodnosti, se vprašajmo, ali to lahko prepre?imo. ?e lahko, za?nimo delovati v tej smeri. ?e zadeve ne moremo prepre?iti, razmišljajmo, kako bi se ji nekako izognili. ?e ne gre ne eno ne drugo, pa razmislimo, kako se na to pripraviti. Negativno razmišljanje spremlja ?ustvo, ki nas potisne v akcijo, gre pa za zaskrbljenost. V tem smislu je zaskrbljenost zelo koristna, ker naredimo nekaj, da se zaš?itimo. Po drugi strani pa zamišljanje pozitivnih scenarijev zbuja ob?utek upanja, daje nam življenjsko energijo, da gremo k cilju. Poleg tega nam pomaga, da negativne okoliš?ine doživljamo le kot prehodne in tako zmanjšamo stres. Optimisti?en pogled nam torej daje energijo in mo?, da zdržimo do ugodnega razpleta. To, da je optimist ravnodušen, ko so vsi zaskrbljeni, ali se celo dobro po?uti, ni razlog, da bi mu kdorkoli zavidal. Optimist bo imel v življenju težave zato, ker ignorira negativne vidike stvarnosti, ker odriva strah in zaskrbljenost. Kot neprijetni ob?utki niso sami po sebi slabi, tudi prijetni sami po sebi niso le dobri. ?e bi to držalo, bi se vsi po vrsti drogirali in imeli prijetne ob?utke. In to ne glede na slabe razmere, v katerih bi živeli. Na prihodnost je torej po eni strani treba gledati optimisti?no, po drugi pa tudi pesimisti?no. Tako eno kot drugo nam pomaga.

Tekst: Zoran Milivojevi?

Izvirna novica: Moje finance , št. 12, 2011
?lanek je last medija Moje finance