Oslabelo delovanje š?itnice pri ženskah povzro?a depresije

Zdrava š?itnica je zelo majhna, težka le petnajst do petindvajset gramov. S svojimi hormoni vpliva na skoraj vse organe in tkiva, zato so tudi težave, ki nastanejo zaradi njenega neustreznega delovanja, zelo razli?ne. Imate hladno, bledo in suho kožo, pa se vam to zdi normalno? Ste utrujeni in imate krhke lase, ki vam tudi izpadajo? Obiš?ite izbranega zdravnika in ob utemeljenem sumu na moteno delovanje š?itnice bo preveril vrednosti njenih hormonov in presodil, ali potrebujete pregled pri specialistu.

Ljudje z imenom golša ozna?ujemo vsako pove?ano žlezo š?itnico, kar je z zdravniškega stališ?a le delno ustrezno. Zdravniki namre? kot golšo opisujejo enakomerno ali vozli?asto pove?ano š?itnico, ki deluje normalno. Vselej je treba zato vedeti, ali je le ve?ja, kar obi?ajno ni nevarno, ali pa je moteno tudi njeno delovanje.

Slovenija je podobno kot druge evropske države desetletja spadala med obmo?ja, kjer je bilo v prehrani premalo joda, opozarja doc. dr. Simona Gaberš?ek, dr. med., s Klinike za nuklearno medicino Klini?nega centra Ljubljana. »Tam je golša pogostejša bolezen, kar pomeni, da je žleza le pove?ana, deluje pa normalno. Obi?ajno ni nevarna, ?eprav se lahko v njej skriva rak š?itnice, ki pa je redka in obi?ajno zelo dobro ozdravljiva bolezen. Kadar je golša velika, lahko povzro?a ob?utek tujka v vratu in dušenje. Vsekakor je treba izpeljati dodatno diagnostiko pri specialistu. Bolezen natan?neje opredelijo in primerno ukrepajo. Poleg pomanjkanja joda v prehrani namre? obstajajo drugi vzroki za pove?ano š?itnico. Kuhinjska sol, ki je glavni vir joda v naši prehrani, vsebuje od za?etka leta 1999 v Sloveniji petindvajset miligramov kalijevega jodida (KI) na kilogram soli, kar je dvainpolkrat ve? kot do tedaj.«

Rezultati velike raziskave, v katero so leta 2002 in 2003 strokovnjaki s Klinike za nuklearno medicino zajeli 676 trinajstletnikov iz 34 slovenskih osnovnih šol, so pokazali, da je zdaj preskrba z jodom ustrezna. Velikost š?itnic se je zmanjšala. »Z uporabo jodirane soli v prehrani dobijo odrasli in otroci v Sloveniji dovolj joda za vsakdanje potrebe, zato lahko pri?akujemo upadanje števila pove?anih š?itnic,« zagotavlja dr. Simona Gaberš?ek.

Delovanje zdrave š?itnice

š?itnica je žleza z notranjim izlo?anjem, ki leži na sprednjem spodnjem delu vratu pred sapnikom in ima obliko metulja. Težave z njo so po pogostnosti druga najpogostejša presnovna bolezen, takoj za sladkorno boleznijo. Ženske za nekaterimi š?itni?nimi boleznimi zbolijo pet- do dvajsetkrat pogosteje kot moški. š?itnica izlo?a v kri hormona tiroksin (T4) in trijodtironin (T3). Za njuno izdelavo potrebuje jod. V š?itnici nastaja ve? T4 kot T3, prvi pa se nato v krvi spreminja v drugega. V tkivih u?inkuje predvsem T3. š?itni?ni hormoni so nujni za normalno delovanje organizma. Vplivajo na skoraj vsa tkiva, na mišice, kosti, možgane, srce, prebavila. Pospešujejo presnovo maš?ob, ogljikovih hidratov in beljakovin. Le normalna koncentracija obeh hormonov v krvi omogo?a nemoten potek številnih celi?nih procesov. Njeno delovanje uravnava žleza hipofiza v možganih. Deluje podobno kot termostat pri centralni kurjavi. ?e se temperatura v prostoru zviša, se termostat izklju?i, podobno pa se v hipofizi zmanjša izlo?anje tirotropina (TSH), ?e se ravni T4 in T3 v krvi zvišata. ?e se ravni š?itni?nih hormonov znižata, se izlo?anje TSH pove?a, prav tako, kot se vklju?i termostat, ko se temperatura v prostoru zniža. Pri zdravem ?loveku usklajeno delovanje hipofize in š?itnice vzdržuje ravni TSH, T4 in T3 v normalnem obmo?ju.

Moteno delovanje

?e š?itnica izlo?a preve? hormonov, govorimo o hipertirozi. Vzroki za bolezen so razli?ni, zato so specifi?ne tudi metode zdravljenja. U?inki prevelikih vrednosti š?itni?nih hormonov pa so enaki, ne glede na vzrok hipertiroze. V krvi sta pove?ani vrednosti T4 in T3, raven TSH pa je znižana. ?e š?itnica izlo?a premalo hormonov, stanje imenujemo hipotiroza. Ravni T4 in T3 sta znižani, TSH pa je zvišan. Kadar imamo še normalne ravni š?itni?nih hormonov v krvi, TSH pa je že zvišan ali znižan, govorimo o latentni (prikriti) hipotirozi ali hipertirozi.

Premalo hormonov

Ena izmed glavnih nalog š?itni?nih hormonov je uravnavanje presnove. Premalo hormonov v krvi jo zato upo?asni. Telesna teža obi?ajno kljub normalni prehrani naraš?a. Statistike navajajo, da je prav oslabljeno š?itni?no delovanje drugi najpogostejši sekundarni vzrok za pove?ane vrednosti holesterola, takoj za nezdravo prehrano. Ve?ina bolnikov s hipotirozo ima pove?ane vrednosti holesterola in trigliceridov, zato ljudi s hipotirozo bolj ogrožajo bolezni srca in ožilja.

Zdravljenje š?itni?ne bolezni pri dvajsetih do tridesetih odstotkih bolnikov zmanjša tudi koli?ino maš?ob v krvi. Zmanjšane vrednosti š?itni?nih hormonov vplivajo na kožo, postane hladnejša, suha, bleda in debelejša. Pri bolj izraženi obliki se dlani in stopala sploh ne znojijo. Precej pogosta težava, ki opozarja na njeno slabše delovanje, je tudi izpadanje las in dlak. Nohti rastejo po?asneje, so krhki in zadebeljeni. Premalo aktivna š?itnica upo?asni delovanje organizma, zato bolniki opisujejo utrujenost, težave pri koncentraciji in slabši spomin. Raziskave so pokazale, da imajo ženske z le rahlo oslabljenim š?itni?nim delovanjem pogosteje depresije.

Izbuljene o?i in motnje sr?nega ritma

Preve? aktivna š?itnica oziroma previsoka raven š?itni?nih hormonov v krvi pospeši presnovo. Za?etek bolezni nemalokrat naznani hitro hujšanje in pove?an apetit. Prav v vseh telesnih celicah se procesi odvijajo hitreje. Koža je pri hipertirozi topla, vlažna in gladka, posebno na dlaneh in podplatih. Ljudje navajajo nervozo in nespe?nost, so vznemirjeni, pogosto se tresejo. Pri nekaterih oblikah hipertiroze imajo lahko izbuljene o?i in motnje vida zaradi prizadetosti mišic in tkiv v orbiti. Motnje sr?nega ritma imajo skoraj vsi bolniki s hipertirozo. Najpogosteje jih za?utijo takrat, ko se umirijo.

Doc. dr. Simona Gaberš?ek: »Navajajo ob?utke hitrega, mo?nega ali nerednega bitja srca. Pogosto je število utripov v minuti ve?je od sto. Normalen utrip imajo le bolniki, ki uživajo zdravila za upo?asnitev utripa. Približno pet do deset odstotkov bolnikov s hipertirozo, zlasti starejših, ima neenakomeren utrip (atrijsko fibrilacijo). V nekaj tednih uspe zdravnikom z razli?nimi oblikami zdravljenja znižati raven š?itni?nih hormonov. Pri ve? kot polovici bolnikov z atrijsko fibrilacijo se osem do dvanajst tednov po normalizaciji š?itni?nih hormonov spontano vzpostavi redni ritem. Pri bolnikih, ki že imajo znano bolezen srca, se ta lahko zaradi hipertiroze poslabša. š?itni?ni hormoni namre? pove?ajo kr?ljivost sr?ne mišice in porabo kisika, kar lahko poslabša denimo simptome angine pektoris ali popuš?anje srca.« Previsoka raven š?itni?nih hormonov povzro?a tudi propad miši?nih vlaken, zlasti v ramenih in nadlakteh ter v stegnih, zato bolniki težje dvigajo roke, težje vstajajo iz po?epa, težko hodijo po stopnicah in so fizi?no slabše zmogljivi. Do normalizacije ravni š?itni?nih hormonov jim zaradi u?inkov hipertiroze na celotni organizem odsvetujejo fizi?ne in psihi?ne napore.

Svojih težav ne opazujte sami!

Kakšna je torej pot nekoga, ki sam opazi pove?ano š?itnico ali sklepa na moteno delovanje š?itnice, a še nikoli ni bil na pregledu pri tirologu, povprašamo sogovornico. »Najprej naj obiš?e izbranega zdravnika. Bolnika, pri katerem posumi, da ima golšo, brez dodatnih preiskav napoti k tirologu. Kadar zdravnik sklepa na moteno delovanje žleze, pa dolo?i raven TSH in po potrebi še raven š?itni?nih hormonov. ?e je izvid patološki, bolnika napoti v ambulanto za bolezni š?itnice. Diagnostika pri specialistu za bolezni š?itnice zajema pogovor o težavah, ki jih opaža. Nato specialist z opazovanjem in tipanjem ovrednoti velikost, lego in konsistenco žleze. Obvezni del prvega pregleda je tudi ultrazvok š?itnice, ki prikaže spremembe, ki jih ne zatipamo. Kadar tako najdemo v žlezi vozli?e, opravimo še dodatno preiskavo, scintigram š?itnice. Bolniku vbrizgamo v žilo radioaktivni izotop, ki hitro prehaja v š?itnico. Sevanje nad njo zazna posebna kamera, ki informacije spremeni v sliko. S tem preiskovalci ugotovijo nekatere zna?ilnosti vozli?ev. Radioaktivni izotop v telesu hitro razpada. Sumljive vozli?e v š?itnici punktirajo s tanko iglo pod kontrolo ultrazvoka. Preiskava ni bole?a. Vzor?ek pregleda citolog in oceni naravo vozli?a. S kombinacijo razli?nih preiskav hitro postavimo diagnozo bolezni in se nato odlo?imo za najustreznejše zdravljenje,« dr. Gaberš?kova razloži postopek odkrivanja patoloških sprememb. ?e bolniki s š?itni?nimi boleznimi redno jemljejo zdravila, upoštevajo navodila in redno hodijo na kontrole k specialistu ali k izbranemu zdravniku, ki izvaja kontrole pri nekaterih oblikah, potekajo brez ve?jih zapletov. Simptomi se obi?ajno hitro umirijo in ob ustreznem zdravljenju izginejo.

Aleksandra Vidrih

Objavljeno v Oni, prilogi DELA , torek, 31.5.2005
?lanek je last avtorice in One.