Otroci so v stiski

V Sloveniji smo za?eli projekt Neverjetna leta – Duševno zdravje za vsakega otroka. S koordinatorico projekta dr. Marijo Anderluh iz Službe za otroško psihiatrijo Pediatri?ne klinike UKC Ljubljana smo se pogovarjali o razdiralnem vedenju otrok in njihovih stiskah.

Kako se kaže razdiralno vedenje pri otrocih?  

‘Marija Anderluh opozarja, da so lahko starejši adolescenti storilci pravih kaznivih dejanj. Foto: Arsen Peri?/M24)

Pri najmlajših otrocih se take vrste vedenje kaže v izbruhih jeze, nevodljivosti otroka, kljubovanju, svojeglavosti. V šolskem obdobju se kaže kot kršenje razrednih pravil, nespoštljiv odnos do u?itelja in drugih otrok, vrstniško nasilje, obtoževanje po krivici, izsiljevanje, kraja. Pri starejših otrocih se kaže z vse resnejšim prestopniškim vedenjem, kot sta laganje in kraja, neopravi?enim izostajanjem od pouka, preno?evanjem zunaj doma, navzkrižjem z zakonom. Starejši adolescenti so lahko storilci pravih kaznivih dejanj.

Ali takšni sploh pridejo po pomo??

Ocenjujemo, da dobi ustrezno strokovno pomo? manj kot 10 % otrok z vedenjskimi motnjami. Strokovne službe so nedostopne, ?akalne vrste za prve preglede so nesprejemljivo dolge. Zelo pogosto se na prve preglede ?aka od 4 do 5 mesecev. Za težave, kot je na primer, da otrok že ves mesec ne zmore v šolo, je taka ?akalna doba nesprejemljiva.

Ali govorimo o pomanjkanju primernega kadra ali sredstev za zaposlovanje?

Gre za pomanjkanje kadra, ki se je s krizo še okrepilo, normativi so se še poslabšali, organizacija naših služb je nezadostna. V 70. letih smo razvili skoraj zavidljiv na?in skrbi za duševno zdravje otrok, ko je imel prakti?no vsak zdravstveni dom mentalnohigienski dispanzer za otroke. Morda tudi zato ni bilo toliko govora o tovrstnih motnjah. Nato smo v 90. letih s podeljevanjem koncesij pripomogli, da je kar veliko teh timov razpadlo – posamezni strokovnjaki so se izselili na druge lokacije ali pa za?eli bolj samostojno obravnavati posamezne primere, kar pa ni pripomoglo h kakovosti obravnave in timskega dela. Pomo? otrokom potrebuje timski pristop. Otrok potrebuje psihološko obravnavo in diagnostiko, specialne pedagoge, velikokrat logopede, socialne delavce, otroške psihiatre. Te time smo imeli razvite celo do take mere, da so zahodni strokovnjaki hodili k nam po zgled. Danes smo žal dale? od tega.

Psihiatri?ni oddelek na pediatri?ni kliniki je med najve?jimi oddelki na kliniki in je zelo zaseden. Zaradi kakšnih težav so otroci najve?krat hospitalizirani?

Hospitalizacija je namenjena najbolj zahtevnim obravnavam – otrokom, ki imajo hkrati ve? razli?nih motenj, ob katerih otrok v svojem okolju ne zmore ve? funkcionirati, bodisi v doma?em, še pogosteje pa ne v mati?nem šolskem okolju. To se lahko zgodi pri otrocih s kombinacijo motenj avtisti?nega spektra, hiperkineti?no motnjo in razdiralnim vedenjem; del otrok na oddelku potrebuje zdravljenje zaradi motenj hranjenja. Tudi te motnje so v otroškem obdobju vse ve?ji problem.

Oprostite, to je šokantno! Kako pride do tega?

Velikokrat se zgodi, da so to že po konstituciji bolj drobni otroci in že po naravi bolj izbir?ni. Starši se jim prilagajajo in urejajo jedilnike, zraven pridejo še prenatrpani urniki – v?asih se zgodi, da so otroci v najbolj intenzivnem obdobju rasti vklju?eni v dve ali tri telesne aktivnosti poleg šole in dejansko ne pojedo toliko, kolikor telo potrebuje, ter prihaja do izostankov v rasti in prevelike iz?rpanosti. Vemo, da ima podhranjenost v zgodnjem otroštvu bolj nevarne posledice kot pozneje, saj lahko pride do zaostanka v rasti in motenj mineralizacije kosti – pri 11- in 12-letnih otrocih s prenizko telesno težo že ugotavljamo osteoporozo. Smo v obdobju bitke z razvijajo?o se epidemijo debelosti, zaradi katere otroke že v vrtcu u?ijo piramide zdravega prehranjevanja, in napa?ne informacije ali polinformacije lahko pri prehranjevanju otrok naredijo veliko škode. ?e starš ni zelo veš? in odlo?en, se lahko zgodi, da gredo stvari nehote narobe in postane hranjenje teh otrok nezadostno. Debelost pri otrocih je težava, ampak obstaja tudi ne tako majhna populacija na drugi strani, ki vsa taka navodila in informacije preve? dosledno spoštuje.

Avtor: Marija Šelek

Izvirna novica: SVET24.si, 6. marec 2015

Prispevek je last medija SVET24.si