Panika
Eskimske lovce, ki so na popolnoma mirni gladini morja ure in ure ?akali v brezvetrju, je po opisu danskih popotnikov nepri?akovano pretresel nenaden strah v kajaku; danes bi rekli, da so doživeli pani?ni napad. Izraziti ob?utki strahu ter številni možni telesni in kognitivni simptomi predstavljajo najve?jo možno tesnobo.
Pani?ni napad – simptomi
Za pani?ni napad so zna?ilni simptomi, povezani z delovanjem srca in ožilja (hitrejše in mo?nejše bitje srca, pove?an krvni tlak), simptomi, vezani na dihala (oteženo in plitko dihanje, tiš?anje v prsih, ob?utek dušenja ter posledi?no hitro in globoko »varovalno« dihanje oziroma hiperventilacija), simptomi, podobni nevrološkim (vrtoglavica, drhtenje oziroma tresenje, ob?utki mravljin?enja, drevenenja in elektriziranja), simptomi, povezani s prebavili (ob?utek slabosti in bole?ine v trebuhu, tiš?anje na blato in vodo ter siljenje na bruhanje), potenje ter vro?e-hladno oblivanje. Opisanim telesnim znakom so lahko pridruženi ob?utki vrtenja, negotovosti, omedlevanja, derealizacije (spremenjeno doživljanje sveta), depersonalizacije (spremenjeno doživljanje samega sebe), strah pred izgubo kontrole, norostjo in smrtjo.
Upoštevajo? v svetu in pri nas priznane diagnosti?ne kategorije, govorimo o pani?nem napadu takrat, kadar prepoznamo vsaj štiri od trinajstih, spodaj navedenih simptomov:
- palpitacije – mo?nejše in pospešeno bitje srca,
- potenje,
- tremor (trepetanje) oziroma tresenje,
- plitkejše dihanje oziroma zadihanost,
- ob?utek dušenja,
- bole?ina v prsnem košu,
- nauzea, slabost v trebuhu,
- vrtoglavica, omotica, ob?utek omedlevanja,
- derealizacija (spremenjeno doživljanje okolice), depersonalizacija (spremenjeno doživljanje samega sebe),
- strah pred izgubo kontrole oziroma strah pred norostjo,
- strah pred smrtjo,
- parastezija (ob?utki odrevenelosti, mravljin?enje),
- hladno (zona) ali vro?e oblivanje.
Zna?ilnosti pani?nega napada
Za pani?ni napad je zna?ilen nenaden za?etek in hitro stopnjevanje simptomov tesnobe, ki dosežejo svoj vrh obi?ajno v prvih desetih minutah in redko trajajo dlje kot pol ure. Bolnika praviloma spremljajo ob?utki groze?e nevarnosti in mo?ne potrebe po umiku iz okoliš?in, v katerih je doživel pani?ni napad. Pogostost napadov je lahko razli?na, kar pomeni, da nekateri bolniki doživijo po ve? napadov na dan, drugi pa le en napad v nekaj mesecih.
Ve?ina bolnikov s pani?no motnjo (približno 70 %) ob?asno doživi tudi no?ni pani?ni napad, kar pomeni, da jih zgoraj opisani telesni in kognitivni simptomi tesnobe prebudijo iz spanja.
Nekatere simptome, ki so zna?ilni za pani?ni napad, lahko opazujemo tudi pri obi?ajni telesni aktivnosti. Simptome pove?ane dejavnosti (simpati?nega) avtonomnega živ?nega sistema, ki ni pod kontrolo naše volje, in so zna?ilni za pani?ni napad, lahko opazujemo tudi pri ljudeh, ki uživajo oziroma zlorabljajo psihoaktivne snovi. To velja predvsem za zastrupitev s psihostimulansi (kokain, amfetamin, kofein …) ali ob nenadni ukinitvi nekaterih psihoaktivnih snovi, od katerih je bolnik telesno odvisen (alkohol, benzodiazepinski anksiolitiki …). Tudi številna telesna obolenja se lahko kažejo s podobno klini?no sliko. Zato zdravnik pri opredelitvi pani?nega napada najprej izklju?i uživanje psihoaktivnih snovi oziroma odvisnost od njih in vsakršno resno telesno obolenje.
Pani?na motnja
Za pani?no motnjo so zna?ilni nepri?akovani pani?ni napadi, ob katerih bolnik ne prepozna konkretnega sprožilca. Za postavitev diagnoze sta potrebna vsaj dva nepri?akovana napada v razdobju enega meseca, vendar jih ima ve?ina bolnikov precej ve?.
Za bolnika s pani?no motnjo so, poleg izraženih telesnih simptomov ob pani?nem napadu, zna?ilna tudi napa?na (katastrofi?na) prepri?anja, da bo izgubil kontrolo, znorel ali celo umrl.
Po prvih pani?nih napadih bolnik zaradi preživete groze in nepoznavanja narave duševne motnje razvije strah pred ponovnim napadom. Med napadi bolnik trpi zaradi tesnobe pri?akovanja, ki sicer ni tako izrazita kot ob pani?nem napadu, je pa zato dolgotrajna. Vse bolj je pozoren na znake in simptome morebitne tesnobe in bolj je zaskrbljen in nemiren, z zlo slutnjo, da bo morda že naslednji pani?ni napad zanj usoden. Strokovnjaki domnevajo, da je zaradi zvišane ravni te difuzne tesnobe pri?akovanja zmanjšan tudi prag za pani?ni napad.
Ve?ina bolnikov s pani?no motnjo postane bolj pozorna na telesne ob?utke, zaradi ?esar razvijejo pove?ano ob?utljivost že za najmanjše, povsem obi?ajne telesne spremembe. Zato nekateri opustijo dejavnosti, npr. spolnost, telesno aktivnost ali uživanje nekaterih živil, ki povzro?ajo podobne telesne spremembe, kot jih zaznavajo ob tesnobi. Mnogi se izogibajo krajem oziroma okoliš?inam, kjer (ali v katerih) so že doživeli pani?ni napad, ali pa mislijo, da bi ga lahko.
O pani?ni motnji torej govorimo, kadar so izpolnjeni naslednji diagnosti?ni kriteriji:
- Eden ali oba kriterija (1) in (2):
1. Ponavljajo?i nepri?akovani pani?ni napadi.
2. Napadi se pojavljajo vsaj en mesec (ali ve?), poleg tega pa je zna?ilno, da:
o jih spremlja stalen strah pred ponovnimi napadi,
o je bolnik zaskrbljen zaradi posledic napadov, ki jih pri?akuje,
o se bolniku zaradi napadov pomembno spremeni vedenje oziroma na?in življenja.
- Z agorafobijo ali brez nje.
- Pani?ni napadi niso posledica uživanja psihoaktivnih snovi ali telesne bolezni.
- Pani?ni napadi niso posledica drugih duševnih motenj (socialne fobije, specifi?ne fobije, OKM, posttravmatske stresne motnje).
Pani?na motnja (z agorafobijo ali brez nje); DSM IV TR (angl. Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders)
Življenje bolnikov s pani?no motnjo je navadno zelo osiromašeno na mnogih podro?jih. So telesno in duševno manj dejavni, morebitne druge pridružene anksiozne motnje in depresija pa še dodatno zmanjšujejo kakovost njihovega bivanja. Mnogi ne zmorejo opravljati pridobitnega dela in so finan?no odvisni od pomo?i drugih.
Avtor: Klemen Rebolj, dr. med
Izvirna ?lanek: PZA,
?lanek je last PZA in avtorja.

Dodaj odgovor