PANIKA

TISTO SE VRA?A

Panika je dobila ime po mitološkem bitju Panu, ki je živel v gozdu in zelo lepo igral na panovo piš?al. Imel je kozje noge in bil seksualno zelo potenten in nadležen. Veljalo je, da Pan v gozdu napada mlada dekleta in fante. Zaradi tega so otroci in mladi, ki so med sprehodom po gozdu slišali ?udne zvoke, pomislili, da jih bo Pan napadel, zato so v "paniki" naglo in kri?e zbežali iz gozda. V nasprotju s tem predznanstvenim razumevanjem panike zdaj vemo, da so ljudje tisti, ki zaženejo paniko, ?eprav številni ljudje še naprej menijo, da panika napade njih. Vse ve? ljudi ima težave s katero od oblik tistega, kar imenujemo napad panike, zato si pobliže oglejmo to ?ustvo.

Zgodba iz ordinacije Marijana je neko? obiskala svojo sestro, ki živi v drugem mestu. Medtem ko se je sama sprehajala po ulici, je nenadoma ob?utila, da se je v njej sprožila velika sila, neko zelo mo?no ?ustvo. V trenutku se ji je zazdelo, da jo bo to ?ustvo "požrlo", da se ji bo zgodilo kaj hudega, da bo umrla – ali pa se ji bo zmešalo. Izkušnja je trajala nekaj trenutkov, ki so se Marijani zdeli kakor ve?nost. Nekako se ji je uspelo zbrati in hitro se je vrnila v sestri domov in ji povedala za dogodek. Vsi so se strinjali, da gre za nekaj ?udnega, da pa je bil to najverjetneje enkraten dogodek in da ji ni treba poiskati pomo?i, ?e se ne bo ponovilo. Marijana je ob?utila olajšanje, saj se je bala, da bi jo zaradi obiska psihiatra vtaknili v lokalno psihiatri?no ustanovo, kar se ji je zdelo nesprejemljivo. Ostanek dneva je preživela v velikem strahu, da se bo "tisto" ponovilo, in poskrbela, da ni bila sama. Zve?er je prosila sestro, ali lahko spita v isti sobi. Ker se "tisto" v naslednjih dneh ni ponovilo, se je Marijana po?asi sprostila in za?ela vse skupaj pozabljati. Toda po desetih dneh je v javnosti za?utila, da v njej raste "tisto"; ?eprav tokrat doživljanje energije ni bilo tako mo?no, se je Marijana zelo prestrašila, saj se je zavedala, da se “tisto” vra?a, a tudi, da se lahko kadarkoli povrne. Tako je Marijana izgubila zaupanje vase in v svojo duševnost. Za?ela se je izogibati vsem situacijam, v katerih bi se zaradi "tistega" in izgube nadzora nad sabo lahko osramotila. Šele po nekaj mesecih samostojnega boja v upanju, da bo "tisto" izginilo, se je Marijana obrnila na psihiatra, kjer je "tisto" naposled dobilo ime, saj je izvedela, da ima težave z napadi panike.

Vrste strahu se razlikujejo

Ko gre za ?ustveno pismenost, lahko ugotovimo, da mnogi ljudje ne razumejo dobro ?ustva panike. Ve?ina jih ve, da je to nekakšna oblika strahu, toda tu je tudi konec njihovega znanja. Ljudje namre? ne razlikujejo panike od strahu in groze. Številni menijo, da je panika zgolj zelo intenzivna stopnja strahu, zato je sprva treba opredeliti, kaj je sploh panika. Vsak strah nastane, ko oseba oceni, da jo ogroža nekaj, kar je mo?nejše od nje. To pomeni, da je vsak strah posledica naše ocene, da se nismo pripravljeni zaš?ititi pred tem, kar nas ogroža.

Podobno je pri živalih: pes, ki ima v lasti kost, oceni, da je šibkejši od psa, ki se mu približuje, da bi mu vzel kost, zato se ustraši in zbeži. ?e pa pes oceni, da je mo?nejši od prihajajo?ega psa, se ne bo prestrašil, ampak se bo razjezil in napadel prihajajo?ega psa. Ko torej ocenimo, da je tisto, kar nas ogroža ali napada, mo?nejše od nas, se temu nima smisla upirati, ampak se ravnamo po impulzu, ki nam pravi, naj se umaknemo ali pobegnemo. Tako zapuš?amo del sveta, kjer nas nekaj ogroža, in se odpravimo tja, kjer ni te grožnje. Toda razli?ne vrste strahu se med seboj razlikujejo prav glede na to, ali oseba oceni, da je možno zbežati ali ne. Tako tudi pridemo do razlike med grozo, strahom in paniko.

Groza

Pri osebi, ki oceni, da ni možno zbežati, se pojavi oblika strahu, ki ji pravimo groza. Zaradi groze oseba otrpne, odreveni, izgubi glas, omedli … ?eprav se v ?loveški družbi to lahko zdi ?udno, ima v živalskem svetu groza tudi nekatere adaptivne prednosti. ?e mlad zajec na poljani sre?a lisico ali volka – ker ga je groza, izgubi zavest. Tako si pove?a verjetnost preživetja, saj živali, ki so plenilci in ne mrhovinarji, ne bodo pojedle nezavestnega zajca, kajti v sebi imajo genski program, ki jim prepre?uje, da bi jedli bolne in mrtve živali, s katerimi bi se lahko okužili.

Strah

V nasprotju z grozo pa strah nastane takrat, ko oseba oceni, da lahko pobegne. Takrat strah aktivira simpatikus (adrenalin) in druge procese v organizmu. Zato oseba zbeži, kot jo nesejo pete. Prav strah je ena od evolucijskih prednosti, saj omogo?i hitro odzivanje na grožnjo, hiter beg ali umik. V nasprotju z mladimi zajci, ki se v primeru nevarnosti odzovejo z grozo, se odrasli zajci odzovejo s strahom in urno zbežijo.

Panika

Panika nastane, kadar oseba oceni, da bi nemara lahko zbežala in se zaš?itila pred grožnjo, ki je mo?nejša od nje, vendar v to ni povsem prepri?ana. Kaoti?no obnašanje, ki je posledica panike, je poskus osebe, da bi v ?im krajšem ?asu preizkusila ?im ve? možnih vedenj, v upanju, da ji bo katero od njih pomagalo pobegniti in se zaš?ititi. Panika je torej, podobno kot groza, ?ustvo iz družine strahov, ki je zaradi svojih lastnosti nekaj posebnega. Lahko je blaga, srednje mo?na, a tudi zelo mo?na – kot v Marijaninem primeru. Mnogi ljudje ne prepoznajo znakov panike, ki se pogosto kaže v obliki dekoncentracije in blage duševne zmedenosti.

Ob?utek, da ni ?asa

Poleg tega, da oseba ne ve, ali in kako bi se zaš?itila/pobegnila, obstaja še ena zna?ilnost panike. To je ob?utek, da nima ?asa. Ljudje postanejo pani?ni, kadar menijo, da bo do ogrožanja prišlo že v naslednjih nekaj minutah ali v nekoliko daljšem intervalu, vsekakor pa kmalu. Vzemimo ljudi, ki se bojijo katere od telesnih bolezni. Na seznamu bolezni zaradi katerih so ljudje pani?ni, najpogosteje opazimo sr?ni infarkt, sr?no aritmijo, dušenje, možgansko kap in izgubo zavesti. Za vsa ta stanja je zna?ilno, da se pojavijo nenadoma in v naslednjih nekaj minutah neustavljivo napredujejo do svojega izida, ki je lahko tudi smrten. Vse to so torej resna stanja, pri katerih oboleli nima ?asa, da bi se odzval. Zaradi tega je normalno, da pani?na oseba, ki je med prhanjem s toplo vodo za?utila, da ji srce nenadoma deluje nepravilno, gola ste?e iz stanovanja in od soseda zahteva, naj pokli?e rešilno vozilo. Oseba, ki upravi?eno ali neupravi?eno pomisli, da trpi za kako drugo smrtonosno boleznijo, ki pa se razvija mesece ali leta, se bo zelo redko odzvala s paniko. Takšno osebo je lahko zelo strah, lahko je zaskrbljena ali tesnobna, vendar tako reko? nikoli ne bo pani?na.

Panika pred norostjo

Tako kot vemo, da se nekatere telesne bolezni razvijajo po?asi, druge pa nastopijo v trenutku, tako so nekateri ljudje prepri?ani, da se tudi duševne bolezni lahko razvijejo bodisi po?asi bodisi hipoma. Takšni ljudje spadajo v kategorijo tistih, pri katerih se lahko razvije strah pred norostjo. Praviloma gre za ljudi, ki se, ko za?utijo, da je ?ustvo postalo “pretirano” intenzivno, prestrašijo, da jih bo ?ustvo preplavilo, da bodo izgubili nadzor nad sabo in se mu prepustili. Takrat se pravzaprav bojijo, da bodo nehali biti razumni, da bodo postali nerazumni. Torej je vsak strah pred izgubo nadzora pravzaprav strah pred norostjo. Glede na to, za katero ?ustvo gre, so ljudje pani?ni zaradi razli?nih posledic: ?e ob?utijo pretirano intenziven strah, se bojijo psihoze; ?e ob?utijo pretirano intenziven bes, se bojijo, da bodo koga ubili; ?e ob?utijo pretirano intenzivno žalost, se bojijo, da bodo ubili sebe. Na te ljudi terapevtsko deluje spoznanje, da ?lovek ne more znoreti kar na lepem, a tudi to, da so duševne motnje ve?inoma po?asni procesi, ki potekajo ve? mesecev in let, ki se torej ne zgodijo v nekaj minutah.

Ali mo?no ?ustvo lahko ubije?

Ljudje, ki doživljajo napade panike, se pogosto bojijo, da bi jih zelo mo?no ?ustvo lahko ubilo (možganska kap ali infarkt). Vsi smo že slišali ali prebrali, da je nekdo, ki je ob?util kako zelo mo?no ?ustvo, na mestu umrl. Toda pomembno je vedeti, da se to dogaja samo ljudem, ki imajo bolno srce, zožene koronarne arterije ali bolno ožilje v možganih. Za življenje teh ljudi je enako nevarno vzpenjanje v ?etrto nadstropje brez po?itka, intenziven telesni napor in celo strasten seks, ne pa samo mo?no razburjenje zaradi intenzivnega ?ustva. Zdravemu organizmu ne morejo škodovati niti najmo?nejša ?ustva. Kaj bi se zgodilo, ?e bi vsakega zajca, ko bi zagledal lisico, doletela možganska kap ali infarkt? Takšni zajci bi zanesljivo hitro izumrli.

Obnašanja izmikanja

?ustva so evolucijska prednost, ki pomaga ljudem (in živalim), da se bolje prilagodijo in lažje preživijo.

Na kakovost življenja ljudi, ki so doživeli mo?an napad panike, znatno bolj od ?ustva so evolucijska prednost, ki pomaga ljudem, da se bolje prilagodijo in lažje preživijo. same panike vpliva strah, da se bo panika povrnila takrat, ko bodo to najmanj pri?akovali. Zaradi tega jo tako reko? nenehno pri?akujejo in izvajajo razli?na dejanja, da bi se pred njo zavarovali. Prav ta dejanja v veliki meri omejujejo življenje ljudi z napadi panike. To se nanaša na izogibanje nekaterim življenjskim situacijam in na razli?na “varovala”. Izogibajo se situacijam, v katerih bi bilo zanje nesprejemljivo, ?e bi doživeli napad panike (javna mesta, javni nastopi, sre?anja z neznanci …). Po drugi strani si upajo spustiti v nekatere od teh situacij, ?e jim je na voljo “zaš?ita”, ki jim bo pomagala, da do napada ne bi prišlo, ?e pa bi do njega že prišlo, bi bili nekako zaš?iteni (vedno so v spremstvu, pod delovanjem kakšnega zdravila, ob mobilnem telefonu ali v bližini avtomobila …). Ti postopki postanejo del življenjskega sloga osebe z napadi panike. ?eprav so vsi ti postopki nastali tako, da je oseba uporabila svojo inteligenco in znanje z namenom, da bi si pomagala, so v resnici disfunkcionalni, saj je zgrešena predpostavka, iz katere izhajajo. Oseba namre? ni telesno bolna, niti ji grozi akutna norost.

Psihoterapija pani?nih napadov

Sodobna terapija pani?nih napadov je najuspešnejša, ?e uporablja kombinacijo zdravil in psihoterapije. Ljudje, ki se želijo razmeroma hitro osvoboditi simptomov, ki jih mu?ijo, bi morali poiskati katero od oblik “globljega” psihoterapevtskega pristopa.

Kolektivna panika Panika je ?ustvo, ki je zanimivo tudi z vidika socialne psihologije. Posamezno skupino ljudi lahko v dolo?enih okoliš?inah zajame panika. V teh okoliš?inah nastaja skupinski red in vsak posameznik za?ne iskati na?in, kako bi se zaš?itil. ?e v polni kinodvorani izbruhne požar in nastane splošna panika, množica ljudi lahko tako pritisne na izhode, da s telesi ustvari zamašek, ki bo njim in vsem drugim, ki so za njimi, onemogo?il rešitev. Tako ljudje postanejo žrtve stampeda, do katerega je prišlo zaradi panike, ?eprav bi lahko vsi zapustili kinodvorano. V primeru pojava izredne situacije na krajih, kjer je velika množica ljudi, vedno obstaja možnost kolektivne panike in nastanka stampeda. Zaradi tega je osebje na potniških letalih, posebej izurjeno, da lahko s svojim obnašanjem prepre?i pojav panike. Strah pred kolektivno paniko je bil v?asih izgovor za vlade, da v izredni razmerah, kakršna je bila na primer nesre?a v ?ernobilu, javnosti ne obvestijo pravo?asno, saj naj bi bil kaos, ki bi temu sledil, ve?ji od negativnih posledic izredne situacije.

Zoran Milivojevi?

Fotografija Zorana Milivojave?a: Diana An?eli?

Izvirni ?lanek objavljen v Reviji za zdravo življenje VIVA —>>>
Besedilo in forigrafije so last njihovih avtorjev in revije Viva.

 

…..