Po tihem zapeljani

V družini, kjer vladajo zdrava ?ustva, spolna in duhovna vez med starši,
so spolna ?ustva in energije pravilno usmerjene. V družini, kjer je
prisotna trajna odtujenost v ?ustveni, duhovni in spolni povezanosti med
partnerjema, pa se ustvarjajo okoliš?ine za prikriti incest, ko postane
otrok objekt naklonjenosti, ljubezni in strasti enega od staršev.

Zaradi osamljenosti in praznine, ki nastaneta v takem težavnem zakonu ali razmerju, starš svojo energijo usmeri v otroka in ga naredi za nadomestnega partnerja. Meja med skrbno in incestno ljubeznijo je prekora?ena, ko razmerje z otrokom zadovoljuje potrebe enega od staršev, ne pa otrokovih. Bolj ko se zakon krha, bolj se krepi odvisnost od otroka, odzivanje starša nasprotnega spola na otroka pa je vse bolj zaznamovano z obupom, ljubosumjem in nespoštovanjem osebnih meja. Spolna energija ali napetost, ki se ustvari v prikrito incestnem odnosu, je bolj podobna zaljubljenosti kot skrbni starševski ljubezni.
Kakšna je razlika med odkritim in prikritim incestom? Medtem ko se žrtev odkritega incesta po?uti zlorabljeno, se žrtev prikritega incesta po?uti idealizirano in privilegirano. Toda pod tanko krinko ob?utkov, da je nekaj posebnega, ždi enaka travma kot pri žrtvah odkrite zlorabe: bes, jeza, sram in krivda. Ob?utek izkoriš?enosti, ki je posledica vloge nadomestnega partnerja ali zakonca, je skrit za zidom utvar in zanikovanja. Odrasle žrtve prikritega incesta obti?ijo v vzorcu življenja, s katerim poskušajo vzdrževati poseben odnos s staršem nasprotnega spola – še naprej želijo ustre?i o?ku ali mamici in ju tako še dalje idealizirajo. S tem ohranjajo svoj poseben in privilegiran položaj ter si zanikajo bole?ino in trpljenje zaradi izgubljenega otroštva. Do lo?itve nikoli ne pride in ob?utki ujetosti v psihološkem zakonu se poglabljajo, kar okrni sposobnost žrtve za vzpostavljanje zdrave bližine in spolnosti.
»?eprav se mnogi odrasli, ki so v otroštvu preživeli prikriti incest, prepoznajo v zgodbah žrtev odkritega incesta, ve?ina ?uti, da njihova izkušnja nima enake priznane teže, ker niso bili telesno zlorabljeni. Zatorej še vedno mol?e trpijo. V resnici se jih veliko sploh ne zaveda, da je bil njihov odnos s starši incesten. Knjigo sem napisal, da bi takim ljudem ponudil okvir, ob pomo?i katerega bi razumeli, kaj se jim je zgodilo, kako izkušnje iz otroštva še vedno vplivajo na njihovo življenje in kako lahko za?nejo okrevati.«
Knjiga je napisana strnjeno in jasno, bralcu ne ponuja zgolj informacije, ampak nanj deluje preobrazbeno. Mnogi ob branju knjige pridejo v stik s svojimi ?ustvi in izkušnjami, kar sproži željo po še ve?ji jasnosti in po okrevanju. Knjiga je tudi pomemben vir za terapevte.

Knjigo je prevedla Lili Potpara.