“Pogovor mi je pomagal bolje od zdravil!”

Svetovni dan prepre?evanja samomorov: "Pogovor mi je pomagal bolje od zdravil!" Podoba samomora v javnosti je zaradi strahov preve? obremenjena z miti. "Ko mi je bilo najtežje, sem po spletu iskal primeren strup in se dogovarjal za orožje, s katerima bi lahko kon?al življenje. Želel sem ju zakopati nekje v gozdu in bi ju uporabil, ?e bi bilo res hudo.

A zdaj se na sre?o po?utim bolje. Pomaga mi, da hodim na terapijo. Veliko stvari mi pomaga," o svojem po?utju pripoveduje naš 28-letni sogovornik, katerega podatke hranimo v uredništvu. Samomor nikoli ni rešitev težav in nikoli ne sme biti prikazan tako, opozarjajo strokovnjaki, ki se borijo za zmanjšanje števila samomorov. Podoba, ki jo ima to dejanje v javnosti, po njihovem mo?no vpliva na vedenje najbolj ogroženih ljudi.

Našemu sogovorniku se je že pred leti zdelo, da ima duševne težave, zato je obiskal zdravnika. "Jaz sem sanja?. Ampak opazil sem, da življenje ni takšno, kakršno bi moralo biti. Vse sem videl ?rno." Imel je tudi težave s koncentracijo. Predlagali so mu zdravljenje v Psihiatri?ni bolnišnici Polje. "Tam sem bil dva meseca in pol. Najhuje pa je bilo to, da je bilo po prihodu domov še huje, kot da zdravljenje sploh ni pomagalo," se spominja.

Najbolj je našemu sogovorniku pomagala pozitivna oseba, na katero je takrat naletel. "To, da nekomu nekaj poveš, o ?em razmišljaš, posamezniku, ali pa v terapiji, to pomaga. Takrat ti odleže. U?inek je ve?ji od u?inka zdravil," opisuje svojo izkušnjo. Poglobil se je med drugim tudi v astrologijo in ugotovil, da za vse težave pravzaprav ni kriv sam. Še vedno ima slabe dneve, na njegovo po?utje na primer vplivata luna in vreme. "V?asih sem zelo negativno nastrojen. V?eraj sem na primer ves dan spal. Ampak zdaj vem, da bo minilo."

Ljudje, ki razmišljajo o samomoru, si pogosto ne upajo poiskati pomo?i, ker se bojijo stigme. Vendar bi jim odleglo že ob pogovoru z bližnjimi, stiku z nevladno organizacijo ali obisku strokovnjaka. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)

Napa?ne predstave so škodljive

?eprav gre našemu sogovorniku mnogo bolje in je našel na?ine in ljudi, ki mu pomagajo, ko mu gre slabo, pa odklanja spremljanje poro?anja o samomorih. "Sploh nisem mogel o tem brati, gledati in poslušati, ne v ?asopisih, po televiziji, niti na forumih. Tudi terapevt mi je predlagal, naj se tega izogibam," pojasnjuje.

Podoba samomora mo?no vpliva predvsem na najbolj ogrožene ljudi, pravi predsednik društva Ozara Slovenija mag. Bogdan Dobnik, in trenutna podoba samomora v javnosti je neustrezna: "Preve? je mitov in stereotipov, kamor se stekajo vse stvari, ki jih ljudje ne razumejo. To je zato, ker se ljudje bojimo razpravljati in razmišljati o tem oziroma o smrti na splošno." Pomembnih spoznanj, ki bi ljudem pri tem pomagala, je precej in v javnosti bi se morala razširiti. Eno takih je na primer dejstvo, da je samomorilsko ogroženost mogo?e premagati. "?e se znajdeš v takšnem položaju, ni ni? narobe. Prav je, da se o tem s kom pogovoriš ali si poiš?eš strokovno pomo?." Prav tako se je treba zavedati, dodaja Dobnik, da je samomor kot tak mogo?e prepre?iti. "Ljudje, ki imajo težave, se ravno zaradi stigme ne lotijo iskanja pomo?i.

Priporo?ila za medije 

Klju?no vlogo pri oblikovanju podobe samomora v javnosti in javnega mnenja nasploh imajo po mnenju Dobnika mediji, zato so strokovnjaki, nevladne organizacije ter novinarji in uredniki pripravili smernice poro?anja o samomorih. V njih na primer opozarjajo na ustrezno jezikovno izražanje, na neprimeren slikovni material in opisovanje poteka dogodka ali kraja, kjer se je zgodil, na neprimernost prikazovanja samomora kot rešitve. Priporo?ljivo pa je izražati skrb, so?utje do oseb in njihovih bližnjih, podajati splošne informacije o samomorilnosti in možni pomo?i, osvetljevati ozadje, kjer se po navadi skriva tudi kakšna duševna motnja, in podobno.

Neprimerno poro?anje medijev lahko po besedah Dobnika ljudi, ki razmišljajo o samomoru, spodbuja k dejanju: "?e samomor prikažemo kot upravi?en v nekem položaju ?loveka, lahko to postane vzorec izhoda iz težav." Opozarja, da je takšno posnemanje znano že iz zgodovine in navaja primer Goethejevega romana Trpljenje mladega Wertherja. "Takrat so mladi, celo enako oble?eni, posnemali zgodbo in delali samomore na enaki na?in, tako da so knjigo ponekod celo prepovedali. Ljudje z depresijo in mladi so na primer na takšne stvari še posebno ob?utljivi.

Celovit boj proti samomoru 

Število samomorov se v zadnjih letih pri nas po besedah doc. dr. Saške Roškar z Inštituta za varovanje zdravja zmanjšuje, ?eprav je lanska številka (448) nekoliko višja od leta prej (408). Porast so zabeležili v severovzhodni in obalni regiji. Sicer pa bo boj za manjše število samomorov pri nas odslej bolj sistemati?en, saj je zapisan tudi v uradnih dokumentih – v nacionalnem programu duševnega zdravja. To je po besedah Roškarjeve zelo pomembno. "Do zdaj so se aktivnosti v prepre?evanju samomora vrstile v posameznih regijah po državi, zdaj pa se bodo med seboj povezale. Država bo tudi obvezana dolo?ene vsebine iz programa redno izvajati in ne bodo prepuš?ene navdušenju posameznikov, ki jih to podro?je zanima. Vsako ministrstvo bo imelo dolo?ene odgovornosti za to podro?je in jih bo dolžno izvajati."

Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2011-2016 bo predvidoma sprejeta še letos, so zatrdili na ministrstvu za zdravje. Posebej v akcijskem na?rtu o prepre?evanju samomora Nadja ?obal z ministrstva med drugim izpostavlja: vklju?evanje vsebin o prepoznavanju in prepre?evanju poskusov samomorov v izobraževanju, celostno obravnavo oseb z duševnimi motnjami na primarni ravni v lokalni skupnosti, aplikacijo programa e-depresije in drugih tematik duševnega zdravja v programih e-zdravja in širitev dejavnosti "klic v sili", pove?anje programov nevladnih organizacij in spodbujanje prostovoljnega dela v lokalnih okoljih ter druge dejavnosti.

Petra Mlakar

Izvirna novica: Dnevnik , 10.09.2010
?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorice