Poklici z najve?jo verjetnostjo depresije

Pri nekaterih delih je verjetnost depresije ve?ja kot pri drugih, meni Deborah Legge,
psihiatrinja in svetovalka za mentalno zdravje iz Buffala v ZDA.
Sestavila je seznam 10 poklicev, kjer je možnost zanjo najvišja.

Zaposleni v domovih za ostarele

Skrb za
nemo?ne je na vrhu seznama, saj kar 11 odstotkov zaposlenih v teh
poklicih v nekem obdobju življenja poiš?e pomo? zaradi depresije.
Delovni dan lahko vklju?uje hranjenje, kopanje in druga?no skrb za
ljudi, ki pogosto ne morejo, ne znajo ali no?ejo izraziti hvaležnosti.
Gre za zelo stresno delo, kjer ni veliko prostora za pozitivno energijo.
Med nezaposlenimi je delež obolelih za depresijo, ki znaša 13
odstotkov, komaj kaj ve?ji kot v omenjenih poklicih.

Razdeljevanje hrane

Ljudje,
ki v velikih obratih za skupno prehrano pripravljajo in delijo obroke,
imajo nizke pla?e, njihovo delo pa je naporno. Poleg tega so deležni
stalnih kritik glede hrane, ki jo strežejo. V zadnjih letih se je s
težko depresijo borilo 10 odstotkov takšnih delavcev, ve? žensk kot
moških. Gre za zelo nehvaležno delo, ki velikokrat v zaposlenih vzbudi
ob?utke manjvrednosti, ti pa se poglobijo v depresijo.

Socialno delo

Delo,
ki na duševnosti puš?a težke rane. Socialni delavci se sre?ujejo s
številnimi težkimi primeri, od zlorabljenih otrok do ljudi, ki živijo na
robu preživetja. Težko ostanejo ravnodušni za težave in skrbi drugih,
poleg tega ne morejo pomagati vsem, kar še prispeva k depresiji.

Medicinsko osebje

Sem
sodijo zdravniki, medicinske sestre in terapevti, skratka vsi, ki so v
neposrednem stiku z bolniki. Ti imajo dolge delavnike, no?ne izmene,
dežurstva, to, kar pa je najbolj stresno, je, da so od njih velikokrat
odvisna življenja drugih. Vsak dan se spopadajo z boleznijo, smrtjo,
trpljenjem, žalostjo. Prav zato ve?krat dobijo vtis, da je naš svet zelo
žalosten prostor za življenje.

Umetniki

V
takšnih poklicih so dohodki velikokrat neredni, delo pa umetnike pogosto
vodi v izolacijo od drugih ljudi. Glede na raziskave je med umetniki in
podobnimi poklici kar devet odstotkov takšnih, ki vsaj ob?asno trpijo
zaradi težjih oblik depresije. Mnogi znani umetniki so imeli takšne
težave: Ludwig van Beethoven, Virginia Wolf, Ernest Hemingway …

Profesorji

Mnogi
od njih delajo tudi doma, kjer popravljajo pisne teste, spise ipd. So v
stalnem stiku z u?enci in njihovimi starši. Nekateri od njih so
razumni, nekateri pa razvajeni, brezobzirni in nepripravljeni za delo.
Vse to pusti posledice na duševnem zdravju u?iteljev in profesorjev.

Zaposleni v storitvenih podjetjih

Pogosto
se ubadajo z nerealnimi zahtevami strank in nadrejenih, imajo preve?
dela in nimajo veliko nadzora nad svojim delovnim in prostim ?asom. So
prvi na udaru ob nezadovoljstvu strank. Njihov urnik je nepredvidljiv,
zato težko na?rtujejo in organizirajo tako svoje poklicne kot tudi
zasebne dejavnosti. 

Vzdrževalci in terenski delavci

Poklicani
so zgolj tedaj, ko gre nekje nekaj po zlu. Pogosto so pla?ani malo,
?eprav opravljajo težka dela. Njihov urnik je nepredvidljiv, pri ?emer
morajo neredko popravljati napake drugih. Poleg tega zaradi narave dela
ne morejo stisk deliti s kolegi, saj dela opravljajo individualno in so
na neki na?in izolirani od drugih.

Finan?ni svetovalci in ra?unovodje

Vedno
so pod stresom. Odgovorni so za tuj denar in velikokrat gre za velike
zneske. Poleg tega se jim pogosto dogaja, da stranke nanje stresajo
jezo, ?e zadeve ne potekajo tako, kot so pri?akovale. 

Prodajalci v neposredni prodaji

Mnogi
so pla?ani po uspehu. V?asih njihovo delo vklju?uje potovanja ter
lo?itve od družine in prijateljev, tu pa je še pritisk, ali bodo kaj
prodali ali ne, kako jih bo gledal šef, kako bodo preživeli skozi mesec.
Prav to so glavni vzroki, zakaj delo neposrednega prodajalca na dolgi
rok vodi v depresijo

Avtor: S. N.
Foto: Shutterstoc

Izvirna novica:slovenskenovice.si 11. november 2015

Prispevek je last avtorja in medija slovenskenovice.si