Pomisleki o stranskih u?inkih zdravila proti psihi?nim motnjam

Mediji na Otoku so se razpisali, da zdravilo proti depresiji seroxat spodbuja samomorilno vedenje – Nobeno zdravilo samo ne vpliva na take težnje, zagotavljajo psihiatri
Britanski ?asopisi so pred dnevi objavili novico, da ima na Otoku najbolje prodajani antidepresiv stranske u?inke, saj domnevno spodbuja samomorilno vedenje. šokantni naslovi so nedvomno pritegnili bralce, proizvajalci seroxata pa pozivajo, naj se rezultatov ne interpretira brez konteksta. Nekateri strokovnjaki o?itajo medijem senzacionalizem, predvsem pa, da so se vpletli v vojno med velikimi farmacevtskimi družbami, ki zaradi hude konkurence na trgu nima nobene zveze s stroko.

{mosimage}»Jemanje antidepresiva seroxata je potencialno nevarno za nekatere odrasle, so pokazale ponovne analize klini?nih preizkusov. Zaradi pove?anja samomorilnega vedenja pa ga je organ, ki izdaja dovoljenja za zdravila v Veliki Britaniji, prepovedal za otroke,« je prejšnji teden pisal britanski The Guardian. Seroxat je najbolj prodajani selektivni inhibitor serotonina na Otoku, leta 2003 so zdravniki napisali 19 milijonov receptov ljudem z anksioznimi motnjami in depresijami. Predpisujejo ga tudi proti napadom panike in obsesivno-kompulzivnim motnjam. »Tveganje se je pokazalo pri bolnikih z depresijo. Pri tistih, ki so jemali zdravilo, je bila frekvenca samomorilnega vedenja ve?ja kot pri skupini, ki je dobivala placebo,« se The Guardian sklicuje na pismo, ki naj bi ga GlaxoSmithKline, proizvajalec seroxata, razposlal britanskim zdravnikom. Od 3455 ljudi, ki so dobivali zdravilo, jih je 11 kazalo samomorilno vedenje, od tega osem starih med 18 in 30 leti, med 1973 ob placebu pa samo eden.

»Zaradi majhnih številk je treba rezultate previdno interpretirati. Vendar verjamemo, da je u?inkovina paroxetin pri odraslih še vedno koristna,« še piše v dopisu družbe GlaxoSmithKline. Pri slovenskem predstavništvu tega podjetja ni bilo mogo?e dobiti komentarja na to vprašanje.

Ameriški urad za hrano in zdravila FDA je lani pozval proizvajalce antidepresivov, naj pregledajo podatke o posledicah dolgotrajnega jemanja teh sredstev. Družba GlaxoSmithKline je prva predstavila dognanja svojih analiz.

David Healy, profesor psihiatrije in direktor oddelka za psihološko medicino v severnem Welesu, je prepri?an, da je podjetje že dolgo vedelo za te statistike, a jih ni objavilo. Po njegovem mnenju, navaja The Guardian, je mo?an odtegnitveni sindrom po prenehanju jemanja zdravila vzrok za naštete stranske u?inke.

Noben antidepresiv sam po sebi ne more pove?evati samomorilne ogroženosti, zagotavlja psihiater Uroš Groleger, vodja sprejemnih oddelkov na Psihiatri?ni kliniki Ljubljana. »Pred dobrim mesecem sem sodeloval na kongresu, ki je bil delno namenjen tudi tej temi. Ukvarjam se z antidepresivi in samomorilnostjo in vam lahko povem, da te trditve ne držijo. Nobena metodološko zdrava raziskava tega ni potrdila. Zaradi mehanizma delovanja je to nemogo?e. Vsako zdravilo, ne le psihiatri?no, pa lahko vpliva na pove?anje ogroženosti, kadar se ne predpiše pravilno,« je pojasnil psihiater.

Po Grolegerjevih besedah se pri nas uporabljajo skoraj vsi antidepresivi, ki so registrirani tudi drugod po svetu. »Regulativa, ki uravnava trg zdravil, je izjemno stroga, kar pomeni, da se, ko se znanstveno utemeljeno ugotovi kakšen nezaželen u?inek, zdravilo takoj umakne. Paroxetin, paxil, seroxat in še nekaj drugih paralelnih sredstev so zelo u?inkoviti sedirajo?i antidepresivi, ki nekoliko umirijo ?loveka in mu uredijo spanje. Predpisuje se jih tudi ljudem, ki so nemirni in ob depresiji samomorilno ogroženi, ker zmanjšanje nemira zmanjša tudi samomorilno ogroženost,« je pojasnil in poudaril, da antisamomorilnega zdravila ni. »Samomorilno vedenje je vedno povezano z nekimi drugimi težavami. Nikoli ne nastane samo od sebe, zato ga tudi ne zdravimo samega po sebi, ampak obravnavamo ?loveka celostno. Za zdravila se odlo?amo, kadar so potrebna,« je dejal psihiater Uroš Groleger.

Avtorica: Barbara Ho?evar
Vir: Tiskana izdaja Dela, rubrika Zdravje
Objavljeno: 22.05.2006
?lanek je last avtorice in ?asopisa Delo

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja