Poporodna depresija. Pogostejša, kot si morda predstavljamo

Otrokovo rojstvo lahko pri materi vzbudi zelo razli?na ?ustva in ob?utke, od veselja, sre?e in navdušenja, do strahu, tesnobe in zaskrbljenosti.
Lahko vodi tudi v poporodno depresijo, ki je resna duševna motnja in zahteva ustrezno zdravljenje. Prvi korak je prepoznavanje. Ustrezna strokovna pomo? in zdravljenje vodita v uspešno obvladovanje znakov, da se lahko povrnejo sproš?enost, veselje in uživanje z otrokom. Niste edini, niste sami, mogo?e je pomagati !

Vsako rojstvo je pravi mali ?udež narave. Hkrati je to poseben ?as tudi v številnih spremembah, ki nastanejo. Ženska se po porodu sre?uje s telesnimi in psihi?nimi spremembami, spremeni se na?in življenja, medosebni odnosi, lahko tudi socialno in finan?no stanje. Že med nose?nostjo in v prvih mesecev po porodu so spremembe in nihanje razpoloženja pri ženskah zelo pogoste. Od kratkih, blažjih poporodnih otožnosti, do tesnobe in globlje depresivnosti, do prave poporodne psihoze. Težave se lahko pokažejo kmalu ali pa vse do enega leta po porodu, najpogosteje v prvih štirih tednih. Poporodna depresija je resna duševna motnja, pojavi pa se lahko v prvih mesecih po rojstvu prvega ali katerega koli naslednjega otroka, po splavu ali po rojstvu mrtvega otroka. Depresija je po rojstvu otroka zaradi velike spremembe v na?inu življenja in medosebnih odnosih mogo?a tudi pri o?etih.
Poporodna otožnost
Izidi raziskav kažejo, da se pri kar 80 odstotkih žensk kmalu po porodu pojavi poporodna otožnost. Vzrok je verjetno v nenadnih in intenzivnih hormonskih spremembah po porodu, navadno tretji do peti dan, lahko tudi v prvih nekaj tednih po porodu. Razpoloženje hitro niha, pojavijo se tesnoba, jokavost, razdražljivost, nemir, ve?ja ob?utljivost, motnje spanja, spremembe apetita, utrujenost. Poporodna otožnost najve?krat mine sama v nekaj dneh, tednu ali dveh, brez zdravljenja.
Poporodna depresija
Pri nekaterih ženskah ob?utki žalosti, iz?rpanosti, tesnobe trajajo dlje in so mo?nejši kot poporodna otožnost. Poporodna depresija se izrazi štiri do šest tednov po porodu, lahko tudi pozneje v prvem letu po porodu. V razli?ni intenzivnosti se pojavlja pri osmih do 20 odstotkih žensk po porodu. Vzrok je navadno preplet razli?nih dejavnikov. Ve?ja verjetnost pojavljanja je, ?e je porodnica mlajša od 20 let, po nena?rtovani ali neželeni nose?nosti, ?e je imela ženska razpoloženjske motnje, depresivno ali anksiozno stanje že pred nose?nostjo. Dejavnik ve?jega tveganja je lahko kakšen hujši stresogeni dogodek med nose?nostjo (bolezen, smrt ali bolezen bližnje osebe). Pogosteje se pojavlja po težkem ali prezgodnjem porodu, ob bolezni ali prizadetosti otroka, ?e ima depresijo ali anksioznost kateri od družinskih ?lanov. Obremenjujo?i so tudi slabi partnerski odnosi, finan?na stiska, pomanjkljiva podpora družine, prijateljev, okolice. Zelo pozorno moramo biti, ?e je ženska v preteklosti že poskušala narediti samomor. Pomembno vlogo imajo tudi hormoni, nihanje ženskih spolnih in pogosto tudi š?itni?nih hormonov. Ženska s poporodno depresijo ob?uti žalost, obup, nemo?, nevrednost, pomanjkanje volje in veselja, lahko se pojavljajo motnje koncentracije, pozabljivost, ob?utki krivde, zmanjšan apetit, odpor do hrane, ali prenajedanje na drugi strani. Pogosto se pojavlja umik od ljudi, izguba veselja in zanimanja za stvari ter aktivnosti, ki so jo v?asih veselile, izguba energije, utrujenost in iz?rpanost, zmanjšano zanimanje za spolnost, negativne misli glede otroka, prevelika skrb zanj ali pa izguba zanimanja zanj, motnje spanja, neodvisno od otrokovega prebujanja. Vsa ta ob?utja so za žensko še toliko bolj bole?a v obdobju, ki je na splošno idealizirano kot ?as neizmernega veselja in sre?e. Tudi zaradi tega številne ženske težko komu potožijo glede svojega po?utja. ?e so ob?utki žalosti ali potrtosti mo?ni, trajajo ve?inoma ves dan, vsak dan vsaj dva tedna, je treba poiskati zdravniško pomo?. Matere, ki razmišljajo, da ni ve? vredno živeti, imajo samomorilne misli ali namere, misli, da bi škodovale otroku, potrebujejo strokovno pomo? takoj.
Poleg prej omenjenih, se v redkih primerih, približno pri eni od tiso? žensk, najpogosteje v prvih dveh tednih po porodu, pojavi najtežje stanje od vseh poporodnih motenj – poporodna psihoza. Najve?je tveganje za razvoj te motnje imajo ženske s preteklo izkušnjo bipolarne motnje razpoloženja ali poporodne psihoze. Znaki vklju?ujejo zmedenost, dezorientiranost, halucinacije (prisluhi, prividi), blodnje (nestvarno razmišljanje), preganjavico, zmedeno govorjenje, pretirano nezaupanje, strah, vznemirjenost ali pretirano dobro razpoloženje. Lahko jo spremljajo nespe?nost, razdražljivost, neorganizirano vedenje. Motnja zahteva takojšnje zdravljenje in zavarovanje matere in tudi otroka pred morebitno nevarnostjo poškodbe. Zdravljenje vedno vklju?uje tudi zdravila in je u?inkovito.
Poiš?ite in sprejmite pomo?
?e pri sebi ali svoji bližnji osebi opazite naštete znake duševne stiske, se o tem ?im prej odkrito pogovorite z nekom, ki mu lahko zaupate. Pri blažjih oblikah potrtosti, tesnobe ali depresivnosti bodo morda koristili že pogovor, spodbuda, razbremenitev in ob?utek, da vas nekdo razume. Dovolj kvalitetnega spanja in po?itka, ustrezna prehrana in pomo? pri vsakodnevnih aktivnostih pomembno zmanjšajo raven stresa in prepre?ujejo razvoj globljih oblik depresije. ?as za sproš?ajo?e in prijetne aktivnosti, za gibanje, druženje, ?as, ki si ga mamica vzame zase, je zelo koristno naložen za njeno zdravje in v dobro otroka. Partnerjeva opora, razumevanje, pomo? svojcev in prijateljev so tem ob?utljivem obdobju še posebej pomembni in dragoceni. Duševne stiske nikakor niso znak šibkosti ali nesposobnosti, so pogost spremljevalec velikih življenjskih sprememb in povabilo, da ustrezno poskrbite zase.
Zdravljenje
Kadar postajajo tesnoba ali depresivni znaki mo?nejši in trajajo dlje ?asa, je potrebna strokovno pomo?. K sre?i strokovnjaki znamo in lahko uspešno pomagamo. Niste sami, niste edini in strokovna pomo? v obliki pogovora, nasveta, podpore, morda tudi u?inkovitih in varnih zdravil, je uspešna. Pri blažjih stanjih je v ospredju psihoterapevtska pomo?, zelo koristna je tudi vklju?itev v kakšno od podpornih skupin ali tistih za samopomo?. Pri mo?neje izraženih simptomih pogovor obi?ajno dopolnimo tudi z zdravili. Sodobna zdravila za zdravljenje depresije so u?inkovita in varna in nekatera omogo?ajo tudi nadaljevanje dojenja, ?e ženska to želi. S hitro in ustrezno obravnavo lahko depresijo, tesnobo in zaskrbljenost dobro obvladamo. To pa omogo?i materi uživati v materinstvu, daje možnost dobre povezanosti z otrokom, kar je temelj dobrega otrokovega zgodnjega razvoja in dragocena popotnica v življenje.

Avtor: Melita Pretnar Silvester, dr. med., spec. psihiater

Izvirna novica: Prva zdravstvena asistenca  , December 2010, 8.12.2010

?lanek je last medija pza.si