Predlog Zakona o varstvu oseb s težavami v duševnem zdravju

 

1. ?len

(1) Ta zakon dolo?a pogoje, oblike, na?ine in postopke napotitve, sprejema in odpusta oseb s težavami v duševnem zdravju v mreži izvajalcev storitev in programov za duševno zdravje.

 (2) Ta zakon ureja položaj in pravice oseb s težavami v duševnem zdravju ob napotitvi, sprejemu, med zdravljenjem ali bivanjem v mreži izvajalcev storitev in programov za duševno zdravje ter opredeljuje oblike, na?ine in postopke ter na?rtovanje in izvajanje skrbi za njihovo zdravljenje, oskrbo in podporo pri na?rtovanju vsakdanjega življenja.
 

Pomen posameznih izrazov

2. ?len

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. "duševno zdravje" zajema vedenje, mišljenje, govor, ?ustvovanje in razpoloženje posameznika oziroma posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik), njegov odnos do sebe, drugih in sveta okoli nas ter duševno motnjo, ?e ta obstaja;

2. "duševna motnja" pomeni težave v duševnem zdravju in je za?asna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno vedenje, presojanje, doživljanje sebe in okolice;

3. "oseba" pomeni osebo s težavami v duševnem zdravju, ki v mreži izvajalcev oziroma izvajalk (v nadaljnjem besedilu: izvajalcev) storitev in programov za duševno zdravje prejema strokovno pomo? oziroma v njih biva;

4. "psihiatri?na bolnišnica" pomeni javno zdravstveno organizacijo ali njeno enoto za opravljanje specialisti?no-konziliarnega in bolnišni?nega zdravljenja s podro?ja psihiatrije, organizirano v skladu s posebnim zakonom;

5. "socialno varstveni zavod" je posebni socialno varstveni zavod ali posebna enota splošnega ali drugega socialno varstvenega zavoda, ki sta namenjena varstvu, bivanju in življenju polnoletnih oseb, katerih akutno bolnišni?no zdravljenje je zaklju?eno, in sta organizirana v skladu s posebnim zakonom;

 6. "oddelek pod posebnim nadzorom" je oddelek psihiatri?ne bolnišnice, kjer poteka zdravljenje osebe, ki ima zaradi zdravstvenih razlogov omejen stik z zunanjim svetom;

 7. "odprti oddelek" je oddelek psihiatri?ne bolnišnice, ki ni oddelek iz prejšnje to?ke;

8. "mrežo izvajalcev storitev in programov za duševno zdravje" tvorijo javni zdravstveni zavodi in zavodi iz 5. to?ke tega ?lena, pravne in fizi?ne osebe s koncesijo ali dovoljenjem za delo, ki delujejo na podro?ju duševnega zdravja, in nevladne organizacije, ki delujejo na tem podro?ju in se (so)financirajo iz prora?una Republike Slovenije;

9. "najbližja oseba" je posameznik, ki ga imenuje oseba, ?e ga ne imenuje, je to poimenovanje sorodnika oziroma sorodnice po naslednjem vrstnem redu: zakonec ali oseba, s katero živi v dalj ?asa trajajo?i življenjski skupnosti, polnoletni otrok ali posvojenec, starši ter brat ali sestra;

10. "zagovornik" je posameznik, ki z namenom varovanja pravic osebe to zastopa v postopkih ob sprejemu in obravnavi v mreži izvajalcev storitev in programov za duševno zdravje;

11. "na?rtovalec oziroma na?rtovalka samostojnega življenja" (v nadaljnjem besedilu: na?rtovalec samostojnega življenja) je strokovni delavec oziroma strokovna delavka, ki za osebo koordinira pripravo in nadzira izvajanje individualnega na?rta;

12. "na?rt zdravljenja" je na?rt zdravstvenih storitev, ki ga dolo?i zdravnik oziroma zdravnica (v nadaljnjem besedilu: zdravnik) za osebo ob sprejemu v psihiatri?no bolnišnico; na?rt zdravljenja se prilagaja zdravstvenem stanju oziroma potrebam osebe;

13. "individualni na?rt" je na?rt, ki zajema celovit na?rt vseh zdravstvenih in socialnih storitev in ukrepov, ki jih oseba potrebuje;

14. "akutno bolnišni?no zdravljenje" je zdravljenje v bolnišnici zaradi akutne motnje ali zaradi akutnega poslabšanja kroni?ne motnje;

15. "nadzorovana obravnava izven psihiatri?ne bolnišnice" so vse zdravstvene in socialne storitve ter ukrepi, ki se izvajajo pod nadzorom na?rtovalca samostojnega življenja.

(2) Dolo?be tega zakona, ki se nanašajo na sprejem, premestitev in odpust iz psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda ter pravice osebe med bivanjem v psihiatri?ni bolnišnici oziroma socialno varstvenem zavodu ali po njem, se uporabljajo tudi za druge izvajalce v mreži izvajalcev, ki na podro?ju zdravstvenega oziroma socialnega varstva delujejo v mreži izvajalcev storitev in programov za duševno zdravje, in osebe, ki so vanje napotene, sprejete, se tam zdravijo ali bivajo.
 

Sprejem v psihiatri?no bolnišnico

3. ?len

 (1) Sprejem osebe v psihiatri?no bolnišnico je možen, ?e oseba v to privoli v skladu z dolo?bami 18. ?lena tega zakona.

 (2) Sprejem osebe v psihiatri?no bolnišnico je možen tudi brez njene privolitve pod naslednjimi pogoji:

– ?e ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi ali ?e huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzro?a hudo škodo sebi ali drugim;

– ?e je ogrožanje iz prejšnje alinee posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje;

– ?e navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alinee tega odstavka ni mogo?e odvrniti z drugimi oblikami pomo?i izven psihiatri?ne bolnišnice.

(3) Sprejem brez privolitev iz prejšnjega odstavka je možen:

–          na predlog pristojnega predlagatelja oziroma predlagateljice (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) in na podlagi sklepa pristojnega sodiš?a v skladu s postopkom iz tretjega poglavja tega zakona, ali

–          pred izdajo sklepa pristojnega sodiš?a v skladu s postopkom iz ?etrtega poglavja tega zakona.

 

4. ?len

 (1) Ob sprejemu v psihiatri?no bolnišnico osebo takoj pregleda sprejemni zdravnik, ki jo pou?i tudi o pravici do zagovornika.

(2) Ob sprejemu in pregledu osebe je treba izpolniti obrazec o sprejemu iz sedmega odstavka 18. ?lena tega zakona, ki ga podpiše sprejemni zdravnik, ki je osebo sprejel in pregledal.

 (3) Oseba ima v postopku iz tega ?lena pravico do zagovornika, dolo?eno v 13. ?lenu tega zakona.

 (4) Osebi je treba ob sprejemu v psihiatri?no bolnišnico dati zloženko o njenih pravicah in dolžnostih, ki jih ima v ?asu bivanja v psihiatri?ni bolnišnici. Kadar to ni mogo?e, je treba dati zloženko o pravicah in dolžnostih osebe njeni najbližji osebi oziroma ?e gre za mladoletnika oziroma mladoletnico (v nadaljnjem besedilu: mladoletnik), ki ni pridobila popolne poslovne sposobnosti ali osebo, ki ji je v celoti odvzeta poslovna sposobnost, njegovemu oziroma njenemu zakonitemu zastopniku oziroma zastopnici (v nadaljnjem besedilu: zastopnik). 

 

Odreditev nadzorovane obravnave

5. ?len

Kadar sodiš?e skladno z dolo?bami tega zakona pri odlo?anju o sprejemu oziroma zadržanju in odpustu iz psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda odredi nadzorovano obravnavo izven psihiatri?ne bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda, upošteva:

– izvedensko mnenje o zdravstvenem stanju osebe,

– obstoj pogojev iz drugega odstavka 3. ?lena tega zakona,

– dosedanja zdravljenja ali bivanja v mreži izvajalcev storitev in programov za duševno zdravje,

– ali obstaja izrecno soglasje osebe za nadzorovano obravnavo.

 

Odpust in premestitev

6. ?len

Kadar se zdravstveno stanje osebe toliko izboljša, da ni ve? razlogov za zadržanje v psihiatri?ni bolnišnici oziroma socialno varstvenem zavodu, se osebo odpusti oziroma premesti skladno z dolo?bami tega zakona. 

 

Varstvo pravic osebe

7. ?len

 (1) Osebi se v ?asu obravnave v mreži izvajalcev storitev in programov za duševno zdravje zagotavlja posebna skrb in varstvo njenih pravic.

(2) V vseh postopkih v zvezi z osebo v mreži izvajalcev storitev in programov za duševno zdravje je treba zagotoviti spoštovanje njenih ?lovekovih pravic in temeljnih svoboš?in, zlasti osebnega dostojanstva in integritete.

(3) Omejitve ?lovekovih pravic in temeljnih svoboš?in so dopustne le, ?e je to nujno potrebno za odvrnitev ogrožanja in vzrokov iz drugega odstavka 3. ?lena tega zakona, v obsegu, ki je sorazmeren z namenom omejitev in le, kolikor temeljijo na ustavi in zakonu.

(4) Za vsak zdravstveni ukrep je potrebna privolitev osebe, kolikor s tem zakonom ni dolo?eno druga?e.

(5) Zdravstveni ukrepi morajo biti sorazmerni z njihovim namenom. Med ve? možnimi ukrepi, ki imajo primerljive u?inke, so zdravstveni delavci dolžni izbrati oziroma predlagati tistega, ki najmanj posega v osebno integriteto, najmanj omejuje osebno svobodo osebe in ima najmanj neželenih u?inkov.