Prepre?evanje samomorov in razlogi zanje

V današnjem ?asu gospodarske krize je vedno ve? ljudi v stiski. Posledi?no se vedno ve? ljudi soo?a z depresijo in anksioznimi motnjami. Te lahko s seboj prinašajo pove?ano število samomorov, zato je pogovor o tovrstnih motnjah ter organizacija strokovne pomo?i zelo pomembna, še posebej ob prihajajo?em svetovnem dnevu prepre?evanja samomora, ki letos poteka pod geslom ‘Prepre?evanje samomora v razli?nih kulturah’.

Slovenija je v Evropi po številu samomorov, po podatkih Eurostata, na ?etrtem mestu. Regije z najve? samomori v Sloveniji so Posavje, Koroška in Pomurje. Te regije imajo, skupaj z Dolenjsko, najmanjše število strokovnjakov za duševno zdravje.

Povpre?na starost oseb, ki so naredile samomor je 47 let, raziskave pa kažejo na velik odstotek poizkusov samomora tudi pri osebah mlajših od 20 let. Zato je potrebno biti pozoren na znake samomorilnosti pri vseh starostnih obdobjih. 80 odstotkov vseh samomorov naredijo moški, pri katerih je samomorilnost trikrat ve?ja kot pri ženskah.

Klasifikacija Diagonosti?nega in statisti?nega zbornika mentalnih motenj (DSM IVTR) uvrš?a depresijo med motnje razpoloženja, v kateri se oseba kroni?no po?uti nemo?no, žalostno, obupano, nepomembno, ima nizko samospoštovanje in je apati?na.

Anksioznost pa je stanje pove?ane ob?utljivosti na grožnjo, pri kateri oseba konstantno iš?e izvor grožnje (strah torej ni usmerjen na specifi?no grožnjo).

V psihoterapiji iš?emo razloge, da se oseba odlo?i za samomor. Po Bob-u in Mary Gulding (1979) oseba že v zgodnjem otroštvu, glede na svoje izkušnje, sprejema odlo?itve – tudi take, ki so zanjo negativne: ‘Ne obstajaj!’, ‘Ne bodi ti!’, ‘Ne pripadaj!’, ‘Ne bodi pomemben!’, ‘Ne bodi blizu!’ …

Samomor je eden od izhodov, ki jih oseba izbere. Po Holloway-u 1973 in Cowles-Boyd-u, 1980 se oseba v otroštvu lahko odlo?i: ‘?e bo prehudo, se lahko vedno ubijem, krivim nekoga drugega in ga ubijem ali lahko znorim!’

Pri samomorilnih osebah se, seveda v kombinacijah, pojavlja predvsem prepoved – ‘Ne obstajaj!’, za katero oseba nima dovolj velike zaš?ite. Zaš?ita je lahko druga odlo?itev, na primer, ko se oseba odlo?i, da bo ustregla drugim, kar v kombinaciji z ‘Ne obstajaj!’ pomeni sestavljeno odlo?itev ‘Lahko obstajam, dokler ustrežem drugim!’. V sestavljeni odlo?itvi z ‘Ne bodi blizu!’ pa to pomeni – ‘Lahko obstajam, dokler nisem blizu!’. Te zaš?ite so lahko ogrožene z zunanjimi dogodki ali osebnostnimi spremembami. Na primer, ?e se je oseba odlo?ila ‘Lahko obstajam, ?e ustrežen drugim’!, ji zaš?ita lahko peša, kadar ima oseba težave v odnosih, saj ?uti, da ne uspe ustre?i pomembni osebi.

Z depresijo, anksioznostjo in samomorilnostjo se ne soo?ajo le oseba v stiski, ampak tudi njihove družine. Seveda se pojavlja vprašanje, kaj sploh bližnji lahko naredi, da pomaga osebi. Odnosi so pri opori in pomo?i samomorilni osebi zelo pomembni. Seveda pa nih?e ne more na mesto te osebe prehoditi poti do zdravja. Obstajata 2 pristopa – medicinski in psihoterapevtski. Medicinski pristop se posve?a motnjam v biokemji možganov in ve?inoma uporablja medikamente. Terapevtski pa temelji na odnosu in pogovoru. Znotraj transakcijske terapije je pomembno, da se najprej zaprejo izhodi (dogovor, da oseba ne bo naredila samomora), preden se dosega osebnostne spremembe.

In kaj lahko naredijo bližnji? Osebi stojijo ob strani, ji pomagajo pri iskanju pomo?i in je ne obsojajo – psihološke težave in medicinska ter psihoterapevtska pomo?, so namre? za mnogo ljudi še vedno tabu, zraven pa je prisotna tudi stigma. A pred težavami si ne moremo zakrivati o?i – potrebno je iskati rešitve.

Koga torej poklicati? Prijatelja, družino, lahko se obrnete na bolnišnico, pomo? na telefonu … V Sloveniji se uvaja vedno ve? preventivnih programov, a ob ekonomski krizi je treba programe še okrepiti, v krogu prijateljev in družine pa okrepiti odnose.

Tanja Krist

Literatura:
1. Stewart, I., Joines, V.: TA today, A new introduction to Transactional analysis,
Lifespace Publishing, Nothingham and Chapel Hill, 2009.
2. Tinley, T., Thanet Centre fo Psychotherapeutic studies Birmingham: Dictionary of
Transactional analysis, Whurr Publishers Ltd., London1999.
3. Merican Psychiatric Association: Diagnostic and statistical manual of mental
disorders, fourth edition, text revision. Washington, DC, Merican Psychiatric
Association, 2000.
4. www.ivz.si.