‘Prepre?evanje samomorov je naloga celotne družbe, ki traja vse leto’
V Sloveniji je lani samomor storilo 437 ljudi. Na IVZ zato poudarjajo pomen preventivnih dejavnosti in opozarjajo, da je prepre?evanje samomorov naloga celotne družbe in da se je moramo zavedati 365 dni na leto.
Lani je v Sloveniji samomor storilo 437 ljudi in ?eprav se število v zadnjih letih zmanjšuje, se mora nadaljevati delo na podro?ju preventive, so ob Svetovnem dnevu prepre?evanja samomora, ki bo 10. septembra, sporo?ili z Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ). Svetovni dan prepre?evanja samomora je priložnost, da se ljudi ozaveš?a o problemu, da se zmanjša s samomorom povezane stigme, predvsem pa, da se javnost informira o tem, da je samomor oblika prezgodnje umrljivosti, ki se jo da prepre?iti.
V Sloveniji je v letu 2011 samomor storilo 348 moških in 89 žensk. Koli?nik samomora – število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev na leto – znaša 21,3, za moške 34,3, za ženske pa 8,6. Med bolj ogrožene se še vedno uvrš?ajo vzhodne regije. “?eprav je koli?nik v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko višji, pa je še vedno nižji od koli?nika v letu 2009 in v Sloveniji je še vedno razviden trend upada števila samomorov, ki se nadaljuje že nekaj let. V zadnjih desetih letih je namre? prišlo do pomembnega, skoraj 30-odstotnega zmanjšanja števila samomorov,” je povedala Alenka Tan?i? Grum z IVZ. Dodala je, da bi na podlagi te statistike zelo težko govorili o negativnem vplivu gospodarske krize na problematiko samomora, ampak bi prej izpostavili pomembnost preventivnih aktivnosti, ki lahko prispevajo k zmanjševanju števila žrtev. Poudarila je, da se mora kljub trendu upadanja oziroma prav zaradi njega delo na podro?ju preventive samomorilne ogroženosti nadaljevati.
|
Vsako leto 10. septembra obeležujemo Svetovni dan prepre?evanja |
V Sloveniji se je predvsem v zadnjem desetletju okrepilo delo, usmerjeno v prepre?evanje samomorilne ogroženosti, preventiva samomorilnega vedenja pa je tudi eno izmed prednostnih podro?ij Resolucije o Nacionalnem programu duševnega zdravja, ki je v pripravi. “Preventivne aktivnosti se usmerjajo tako na izobraževanje strokovnjakov kot tudi na bolj ogrožene skupine prebivalstva. Letos je ob evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti ve?ji poudarek na podro?ju preventive samomorilne ogroženosti med starejšimi,” je še pojasnila Tan?i? Grumova. Kot je še napovedala, bo prav zato 19. septembra 2012 v Mariboru za vse strokovnjake, ki se ukvarjajo s starejšimi, potekalo izobraževalno sre?anje o prepre?evanju, prepoznavanju in zdravljenju depresije kot najpomembnejšemu dejavniku tveganja za samomor. Namen je pritegniti predvsem strokovne delavce iz vzhodne Slovenije, ki je bolj samomorilno ogrožena.
 |
|
|
V Sloveniji eden najve?jih strokovnjakov s podro?ja suicidologije
Na Inštitutu Andreja Maruši?a, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem, so lani ustanovili Slovenski center za raziskovanje samomora, ki ga vodi priznani suicidolog Diego de Leo.
De Leo je tudi eden od pobudnikov Svetovnega dneva prepre?evanja samomora in bo letos ob tej priložnosti v Sloveniji. “Raziskovanje samomorilnega vedenja je eden pomembnih elementov prepre?evanja. Samo z natan?nimi analizami stanja, spremljanjem trendov, poznavanjem dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov lahko prepre?evanje samomora zastavimo tako, da je ustrezno za naše okolje. Sploh v Sloveniji, kjer imamo kar nekaj posebnosti glede samomorilnega vedenja, je to še posebej pomembno. Raziskovanje in preventiva samomorilnega vedenja morajo postati prioritete v družbi,” je povedala namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora Vita Poštuvan.
V zadnjem letu je center sodeloval v velikem številu evropskih in nacionalnih projektov. V septembru se za?nejo preventivne delavnice v okviru projekta A (se) štekaš?!? za dijake, starše in šolsko osebje. Dijaki se bodo na izbranih srednjih šolah lahko vklju?ili v program, kjer bodo razvijali dobro samopodobo, asertivnost, izražanje ?ustev, skrb za duševno zdravje, njihovi starši bodo dobili informacije o stiskah mladostnikov, medtem ko bodo u?itelji vklju?eni tudi v poglobljen trening prepoznave samomorilnega vedenja in ukrepanja ob tem.
| ZNAKI SAMOMORILNEGA VEDENJA: |
|
Znaki so lahko verbalni ali neverbalni. ?e gre za verbalne zanke, so to lahko izjave kot npr.: “Ne morem ve?.”, “Najrajši bi kar zaspal.”, “Ni? nima ve? smisla.”, med neverbalnimi znaki pa so poslavljanje, pisanje oporoke, oddajanje svojih stvari itd. Na hudo stisko posameznika opozarjajo tudi spremembe v razpoloženju ter opuš?anje aktivnosti in umikanje v samoto. Tveganje za samomor se pove?a takrat, kadar se ve? dejavnikov tveganja pojavlja hkrati (npr. hkratna izguba službe, prisotnost medosebnih težav, depresivno razpoloženje …). |
 |
|
|
437 parov hišnih copat za vse lanskoletne žrtve
V društvu Ozara Slovenija bodo ob Svetovnem dnevu prepre?evanja samomora slovensko javnost opozorili na problematiko s posebnim obeležjem, ki ga bo sestavljalo 437 parov hišnih copat, ki ponazarjajo umrle zaradi samomora v lanskem letu. Poleg copat bodo v ve?ernih urah prižgali prav toliko lu?i, ki simbolizirajo upanje, da bo preventivno delo v prihodnosti ?im bolj uspešno. Na stojnici bodo mimoido?i lahko dobili informacije o fenomenu samomora in službah pomo?i, ki so na voljo v primerih hudih duševnih stisk, je napovedal predsednik društva Ozara Slovenija Bogdan Dobnik in dodal, da bo obeležje na ogled v Ljubljani, Celju, Mariboru in Kopru.
Anka Zavasnik, predsednica Slovenskega združenja za prepre?evanje samomora, pa je opozorila, da je zelo pomembno sodelovanje razli?nih institucij in podro?ji. Sodelovanje bi vzbudilo upanje, da se v prihodnosti Slovenija ne bi ve? uvrš?ala med s samomorom najbolj obremenjene države v svetu, je dejala. Dodala je še, da želijo z letošnjim mednarodnim geslom, ki se glasi “Prepre?evanje samomora po vsem svetu – krepitev varovalnih dejavnikov in vzbujanje upanja”, opozoriti, da moramo biti pri prepre?evanju samomora usmerjeni tudi v razvijanje dejavnikov, ki ljudem pomagajo iskati konstruktivne izhode iz stiske. “To lahko dosegamo na razli?nih nivojih, v družini, ki je pomembna za ?ustveni in osebnostni razvoj otroka in ki nudi ?lanom oporo v kriznih situacijah; v širšem okolju (šolah, delovnih mestih, društvih, nevladnih organizacijah), ki omogo?a posameznikom doseganje lastnih ciljev in vklju?enost v socialno mrežo; v okviru javnega zdravstva, ki nudi strokovno pomo? rizi?nim skupinam prebivalstva in v celotni populaciji, ki ob prepoznavanju problema in posledic samomorilnega vedenja lahko pomaga pri pravo?asnem prepoznavanju ogroženih posameznikov in pri spodbujanju druga?nih na?inov reševanja problemov,” je še povedala.
| KONTAKTI ZA POMO? V STISKI |
|
112 Reševalna služba |
Avtor: Ni.J.
Izvirna novica: 24ur.com , 07.09.2012
?lanek je last medija 24ur.com in avtorja
Dodaj odgovor