Pri depresiji koristi skupinska opora

Skupina posamezniku omogo?a pogovor in realnejši pogled na lastno stanje

Skupina za samopomo?, ki je namenjena depresivnim in anksioznim ter njihovim svojcem, ki jo je Zavod za zdravstveno varstvo Celje v sodelovanju z društvom Dam ustanovil januarja, bo septembra spet za?ela s sre?anji.

?lani se v skupini pogovarjajo o svojih težavah in si pomagajo z izmenjavo izkušenj in z nasveti. Skupine za samopomo? se potrjujejo kot dobra opora posamezniku v obdobju premagovanja depresije in pri okrevanju. "Skupina za samopomo? ni namenjena terapiji, saj se vanjo vklju?ijo tisti, ki so zaradi depresije in anksioznosti že v obravnavi pri osebnem zdravniku, psihiatru ali drugem strokovnjaku.

 

V skupino se vklju?ujejo tudi svojci, da bi spoznali naravo teh motenj in na?ine, kako družinskemu ?lanu ?im bolje pomagati. Skupina posamezniku ponuja ob?utke varnosti in sprejetosti. Omogo?a mu pogovor, realnejši pogled na lastno stanje in razumevanje depresije ter sre?evanje z ljudmi, ki imajo podobne izkušnje in se soo?ajo s podobnimi bremeni. Udeležence spodbuja, da ?im bolj aktivirajo in razvijajo svoje sposobnosti, znanja in veš?ine za spoprijemanje z življenjskimi situacijami," je povedala Nuša Konec Juri?i?, dr. med., specialistka socialne medicine, predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Sprejetost, zaupnost, razumevanje in spodbuda ter ?as, ki so ga posamezniki deležni v skupini, so poglavitni razlogi, da se vedno znova vra?ajo vanjo. Vse tisto torej, kar ljudje pogosto pogrešajo v vsakodnevnih situacijah in stikih, še zlasti tisti, ki se soo?ajo s takšno ali druga?no duševno motnjo. Skupino v Celju koordinira in vodi Petra Plankar, ?lanica društva Dam.

V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so se za ustanovitev skupine odlo?ili, ker število ljudi z depresijo in anksioznostjo naraš?a. Med depresivno populacijo je tudi tveganje za samomor vsaj 30-krat ve?je. Po nekaterih ocenah je depresiven vsak dvajseti posameznik. Približno vsaka šesta oseba v svojem življenju zboli za depresijo – ženske zbolijo dvakrat pogosteje kot moški, med bolj ogroženimi so tudi bolniki s kroni?nimi telesnimi obolenji. Ne glede na to, velja, da depresija lahko prizadene vsakogar, mlade, starejše, moške ali ženske. Oseba z depresivno motnjo ob?uti hudo breme in trpljenje, breme depresije mo?no ob?utijo tudi svojci. Depresija obsega precej ve? kot le ob?utek žalosti. ?lovek zboli, ko se omaje ravnovesje nevrotransmiterjev v tistem delu možganov, ki uravnava razpoloženje. Pri depresiji prevladuje negativno razmišljanje, ki ?loveka prevzame, vpliva na njegova ?ustva, ob?utke in vedenje. Pogosto je depresija spregledana ali pa traja zelo dolgo, da posameznik poiš?e strokovno pomo?. Pomembno je vedeti, da je depresija bolezen, ki jo je mogo?e premagati in je ozdravljiva. Znati jo moramo prepoznati in ustrezno pristopiti k zdravljenju. Posameznik se lahko zdravi z zdravili in razli?nimi oblikami psihoterapevtske obravnave.

Izvirna novica objavljena v Dnevniku v torek, 11. 09. 2007
Tekst: (nr)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja