Pri samomoru je pogovor treba usmeriti v – zakaj živeti
Pred nami je 10. september, svetovni dan prepre?evanja samomorov. Kako (si) lahko pomagamo?
Pri nas ve? preventivnih programov pripravlja Vita Poštuvan, namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora na Univerzi na Primorskem (Inštitut Andrej Maruši?), trenutno je tudi predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za prepre?evanje samomora (IASP).
Še vedno si življenje vsako leto vzame ve? kot tristo Slovencev, kar nas glede na število prebivalcev uvrš?a v svetovni vrh, vendar o samomoru vemo zelo malo in nam povzro?a nelagodje.
Prehitro nekoga presojamo, kar je pri samomorih še posebno ob?utljivo. Samomor gotovo ni lahko dejanje. Stiska mora biti res huda, da se ?lovek odlo?i za tako drasti?no dejanje, kajti ljudje imamo prirojen strah pred smrtjo, ki nas ohranja pri življenju. Brezno samomora je resni?no globoko, zato ne smemo dajati vrednostnih sodb, ali je samomor v nekem primeru dober, v kakšnem drugem pa ne.
Ampak ljudje jih zelo radi podajamo.
?e je nekdo osamljen, pije alkohol in nima stikov z družbo, ljudje radi re?ejo, da je samomor skoraj logi?no dejanje. Toda ?e se ubije mlada in uspešna oseba, je odziv povsem druga?en. To vidim tudi pri pogovoru z novinarji, saj je poro?anje o samomoru ve?krat razli?no, odvisno od primera, s tem pa vplivajo na mnenje bralcev, gledalcev ali poslušalcev. Enako velja za filmsko industrijo in pretresljive zgodbe s samomori, ko lahko gledalci celo doživijo katarzo, ?e si življenje vzame negativen lik.
Bi moralo biti za družbo vsako ?loveško življenje enako vredno?
?e je nekdo kriv za prometno nesre?o s smrtnimi žrtvami, je v izredni stiski in šoku. Gotovo nosi krivdo, a to ne pomeni, da je samomor rešitev. Takšni samomori imajo širši vpliv, kot se zdi, saj redko govorimo samo o enem samomoru. Kajti ?e je nekdo drug kasneje v podobni stiski, se lahko spomni, da so ljudje takšne situacije reševali s samomorom in bo zato tudi sam prej pomislil nanj.
Samomor nikoli nima u?inka samo na ožjo družino, temve? na vse, ki so slišali zanj. Kolegi iz Irske so preu?evali skupke samomorov in ugotovili, da se v lokalnem okolju po nekem samomoru pogosto pove?a število samomorov, ?eprav se ljudje osebno ne poznajo. Dovolj je, da se samo razširi vest o samomoru, in že je lahko viden tragi?en u?inek.
Dodaj odgovor