“Psihiater komaj ?aka, da grem!”

Duševno zdravje. Kratke, nekakovostne in redke obravnave pri psihiatrih. Posledice. Stiska prizadetega in bližnjih, izguba produktivnosti in 3–4 odstotkov BDP.

Depresija, bulimija in anksioznost so diagnoze 23-letne Ane, ki je že ve?krat poskušala storiti samomor. Psihiatra obiskuje enkrat na mesec ali na dva meseca za deset minut. “Postavlja vedno ista vprašanja, ne odziva se na moje besede, v?asih se zelo ostro odzove, ?eš zdaj bi pa že lahko prišla k pameti; ob?utek imam, da komaj ?aka, da napiše tiste recepte in bom šla,” razlaga s solznimi o?mi.

“Zelo pomembno je, da se ljudje, ki zbolijo, tudi sami dobro informirajo o svoji bolezni. Ljudje smo preve? pasivni; kot bolniki se prepustimo zdravnikom in ?akamo, da nas odrešijo bolezni,” pravi Maja Vali?. (Foto: Benjamin Kova?)

Kratki obiski so premalo

Ana med ljudmi v stiski ni edina, ki se s svojo psihiatrinjo vidi enkrat na mesec za nekaj minut. “Kratki obiski pri psihiatru in zdravljenje z zdravili so seveda premalo. ?lovek, ki doživlja hude stiske, potrebuje vsaj nekaj ?asa, tedenska urna sre?anja, da napreduje v smeri želenih sprememb in zdravja,” pravi sistemska psihoterapevtka Saša Ribi?.

Prizadeta tudi država

“Daljše zdravljenje, lahko pa tudi samomor,” na vprašanje, kakšne so lahko posledice, ?e bolnik v obravnavo ne pride pravo?asno, odgovarja Maja Vali?, ustanoviteljica društva Dam za ljudi z depresivno in anksiozno motnjo.

Posledice slabega dostopa do pomo?i so osebne (trpljenje, samomor, upadi funkcioniranja na delovnem mestu, v medosebnih odnosih …), v stiski pa so tudi pacientovi bližnji, razlaga psihiatrinja Vesna Švab iz Psihiatri?ne bolnišnice Ormož. “Posledice so hkrati družbene – daljša obdobja bolezni, odsotnosti z dela, invalidnost, prezgodnje upokojitve, kar vse vodi v ogromne izgube produktivnosti in dokazano tudi v izgube od treh do štirih odstotkov bruto doma?ega proizvoda.”

Psihiatrov primanjkuje

Strokovna direktorica Psihiatri?ne klinike Ljubljana Blanka Kores Plesni?ar sicer priznava, da psihiatrov primanjkuje, a meni, da imajo rizi?ni pacienti v našem sistemu toliko obravnav, kot jih tisti hip potrebujejo, v kriznih situacijah pa so tudi daljše.

Podporne skupine

Vali?eva vidi rešitev v pove?anju števila strokovnjakov in sredstev, ki jih država namenja za zdravstvo, na ministrstvu za zdravje pa menijo, da je rešitev v boljši organizaciji dela izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje. Pripravljajo tudi resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja, v kateri predvidevajo ukrepe, ki bi pove?ali dostopnost psihiatri?nih storitev.

Ribi?eva poudarja tudi pomembnost raznih podpornih skupin, na primer društev Dam, Ozare in Šent ter psihoterapevtskih centrov, ki zaradi projektnih sredstev omogo?ajo cenejšo psihoterapijo – na Obali na primer CPPK, Zavod PRIMSS in  Odnos.

avtorica: Nataša Medveš?ek

Izvirni ?lanek objavljen v Žurnalu24 v ?etrtek 7. 10. 2010
?lanek je last Žurnala24 in avtorjev.