Psihiatri?nega tima za Korošce ne bo

Regiji, ki se ponaša z eno najvišjih stopenj samomorilnosti in ki jo obremenjuje še nedokon?ana sanacija Mežiške doline, država vztrajno kr?i sredstva za zdravstvo in zdravstvene ustanove. Samo ravenski zavod za zdravstveno varstvo bo skoraj za polovico zmanjšal število zaposlenih.

Direktor ravenskega zavoda za zdravstveno varstvo Evgen Janet je koroške župane seznanil s pripravami na reorganizacijo, ki poteka v okviru Inštituta za varovanje zdravje (IVZ) in jo bodo ob?utili tudi prebivalci celotne koroške regije. Dejal je, da so število zaposlenih že zdaj zmanjševali, v prihodnje pa ga bodo še bolj. Še leta 2011 je bilo na ravenskem zavodu zaposlenih 22 ljudi, letos jih je 16, že prihodnje leto pa naj bi jih bilo le še 13. »Ob tem me najbolj skrbi, da bo preventive vse manj, s ?imer bosta na udaru tako duševno zdravje prebivalcev naše regije kot tudi program sanacije Mežiške doline, ki ga je priznala celo Svetovna zdravstvena organizacija,« je zaskrbljen Janet. Meni, da nenehno zmanjševanje števila zaposlenih za ljudi in okolje, v katerem ti živijo, ne pomeni ni? dobrega.

Enako meni župan ob?ine Podvelka Anton Kovše: »Vse po vrsti nam ukinjajo, zato je delovnih mest iz dneva v dan manj, v Ljubljani pa je ravno obratno.« Da vsi govorijo le še o racionalizacijah, meni tudi slovenjgraški župan Andrej ?as. »Zakaj pa ne bi predlagali, da se sedež IVZ iz Ljubljane preseli na Ravne? Naj bodo državne institucije enakomerno porazdeljene po vsej Sloveniji, podobno kot je urejeno na Bavarskem v Nem?iji,« opozarja ?as. Z njim se strinjajo tudi drugi koroški župani, ki so zato poziv, da se IVZ preseli na Koroško, ?eprav se zavedajo, da je to provokacija, že naslovili v Ljubljano.

Ravno letos smo se nameravali bolj posvetiti skrbi za duševno zdravje in program nadgraditi. Premalo imamo namre? strokovnjakov za to podro?je, najbližja psihiatri?na bolnišnica pa je od nas oddaljena 70 kilometrov. (Foto: Evgen Janet, direktor ravenskega zavoda za zdravstveno varstvo)

Duševno zdravje in degradirano okolje

»Nih?e ne predvidi, kakšne posledice prinese v lokalno okolje, s specifi?nimi problemi, vsaka reorganizacija,« je dejal Janet. Dodal je, da imajo na Koroškem, ob splošni skrbi za javno zdravje, še vsaj dve pomembni nalogi. Prva je skrb za duševno zdravje Korošcev, saj se je ravno njihova regija pred leti uvrš?ala v sam vrh po številu samomorov, druga pa sanacija degradirane Mežiške doline zaradi posledic dolgoletnega izkopavanja svin?eve rude. »Ravno letos smo se nameravali bolj posvetiti skrbi za duševno zdravje in program nadgraditi. Premalo imamo namre? strokovnjakov za to podro?je, najbližja psihiatri?na bolnišnica pa je od nas oddaljena 70 kilometrov. Lani smo zabeležili 16 samomorov, kar je sicer manj kot minula tri leta, a vseeno dovolj, da bi se lahko bolj posvetili vzrokom zanje. Te je težko odkriti, zagotovo pa je vsaj delno na to vplivala tudi kriza,« je povedal Janet. Dodal je, da je v prvi vrsti treba okrepiti preventivo. Tudi zato so nameravali izoblikovati poseben tim, nekakšno skupno psihiatrijo za vse Korošce, a jim je na?rte prekrižala reorganizacija.

»Preventivo je težko izvajati, ?e nimaš strokovnjakov v lastni hiši, problem pa je tudi, da v Ljubljani, na primer, ne poznajo potreb lokalnega okolja. Zato je lahko centralizacija tudi problem,« meni Janet.

Avtorica: Mojca Marot

Izvirna novica: Dnevnik , 17.4.2013

?lanek je last medija Dnevnik.si in avtorja