Psihiatrinja odgovarja

Vprašanje

Pozdravljeni!
Za za?etek se vam zahvaljujem za vaše sodelovanje z nami DAM-ovci. Res kapo dol. Postavila bi vam rada eno vprašanje, ki se vam morda ne bo zdelo tako resno, mene pa prakti?no uni?uje. Stara sem 20 let, moja diagnoza je pani?na motnja + depresija, predvsem se je oboje manifestiralo v obliki hudih telesnih bole?in. Sedaj že 7 mesec jemljem Asentro 100mg na dan. Po?utim se kar vredu, nobenih pani?nih napadov ipd., samo glavoboli še nastopajo. Pojavil se je pa nek drug problem – nekontrolirano se redim. Zredila sem se že skoraj 10 kg odkar sem za?ela s terapijo.

In to resni?no ne pelje ve? nikamor. Osebna zdravnica mi je predlagala menjavo antidepresiva, saj me to že resno uni?uje. Sploh ne gre nikamor ve? naprej (sem že sprobala fitnes, aerobiko, savno, tek…ma vse).

Rada bi dobila še vaše mnenje, saj imam psihiatra šele konec maja, jaz bi pa rada ?imprej raz?istila to zadevo. Ali mislite, da bi bilo ustrezno menjati antidepresiv? Asentro za katerega? Me je strah, da bo osebna zdravnica kaj zašuštrala.
Najlepša hvala in lep pozdrav

Odgovor

Pozdravljeni,
velika sprememba telesne teže je lahko zelo resna težava, saj poleg videza in zdravja lahko prizadene tudi samozavest. še posebno, ?e ste poskusili s telesno dejavnostjo in spremembo prehrane, pa ni pomagalo, je vredno razmisliti o zamenjavi antidepresiva. Antidepresivi ne delujejo na vse posameznike enako, zato je potrebno najti za vas najustreznejšega. Izbira dobrih zdravil je velika. Posvetujte se s svojim psihiatrom, da boste izbrali za vas bolj ustreznega.

Morda bi prišla v poštev Cymbalta, ki je nov zelo dober antidepresiv, ki ne povišuje apetita.

Lepe pozdrave, Marjeta Blinc

Vprašanje

Lep pozdrav!
Imam zdravstvene težave in sicer za?elo se je lani marca 2005. Bil sem zelo utrujen, to sem nekako premagoval. Junija pa se mi je za?el pravi pekel, napadla me je huda tesnoba, ki ni popustila 4 tedne. V teh tednih sem bil omoti?en kot najhuje pijan, ker nisem ni? spal. šel sem k zdravniku, ta pa me je poslal do psihiatrinje, ki mi je postavila diagnozo depresija. Dobil sem Salipax tablete, jemal sem jih 3 mesce do januarja 2006. Izboljšanja ni bilo. Tesnoba je popustila sama od sebe, jaz pa imam prisotno še kar hudo omoti?nost, ki je nastopila v ?asu jemanja zdravila in danes po 3 mescih nejemanja zdravila imam še vedno to omoti?nost, ki me zelo uni?uje. Bi mi lahko povedali kaj ve? o tej težavi? Hvala

Odgovor

Pozdravljeni,
omoti?nost je zelo splošen simptom in bi morala izvedeti malo ve?, da bi lahko to bolje opredelila. Iz vašega pisanja povzemam, da ste dobili antidepresiv, kar je bilo ustrezno. Zelo pomembno ob tem pa bi bilo, da bi se stanje spremljalo in da bi se imeli možnost pogovoriti s svojim psihiatrom o svojem po?utju. Pri depresivnih in anksioznih stanjih ne moremo vsega vedno dose?i z zdravili, saj na po?utje vpliva še toliko drugih psiholoških in socialnih dejavnikov.

Poiš?ite si pogovor.

Lepe pozdrave, Marjeta Blinc

Vprašanje

Spoštovani!
Sploh ne vem kje naj za?nem. Ozko gledano imam 2 problema, ki pa sta zagotovo povezana in pogojena z mnogimi manjšimi. Prvi problem je v mojem odnosu do same sebe. Ko si postavim vprašanje kdo sem in kakšna sem, ne najdem odgovora. Ne poznam ve? niti ene svoje lastnosti in ob?utka do same sebe. Ne poznam se ve? in niti sovražim se ne ve?. Precej sem razmišljala o tem. še pred enim, dvema letoma sem bila zelo sre?na, ponosna in zadovoljna tudi z vsako svojo napako, saj sem bila sre?na zaradi svoje poti in trenutka v katerem se nahajam. Obiskovala sem glasbeno gimnazijo in igrala klavir – verjetno so bili trenutki, ko sem igrala klavir eni mojih najsre?nejših, trenutki v katerih sem ?utila najve?ji »osebnostni mir«. V 4. letnku pa sem kar naenkrat dobila bole?ine v rokah, ki postale tako hude, da nisem mogla ve? igrati – bila sem pri številnih specialistih, zdravilcih, psihologu…100 diagnoz, nobene rešitve. Nehala sem. Namesto predmeta glasba na maturi sem si izbrala nemš?ino, dobro opravila maturo in se vpisala na Pravno fakulteto (pravo sem si že prej želela študirati vzporedno z glasbo in tako ni moja alternativna izbira). Prvi letnik sem zelo uspešno opravila se vklju?ila v mnogo obštudijskih dejavnosti in pozitivno izstopala. Tudi 2. letnik je bil uspešen. Ostal mi je en izpit iz 1. letnika – rimsko pravo, brez katerega pa se nisem mogla vpisat v 3. letnik. Tako letnik ponavljam (zamrznila se mi je tudi Zoisova štupendija). Naj dodam, da sta moji lastnosti tudi anksioznost in perfekcionizem in da sem vedno želela in sem bila na vseh podro?jih med najboljšimi. Zdaj pa se ne znajdem ve?. Kregam se z vsemi, vsi mi grejo na živce, »težim« fantu (drugi problem), pono?i  jokam v postelji, ker sem razo?arana in žalostna. Izpita še zdaj nisem šla niti delat. Preprosto me je strah, da nisem sposobna narediti izpita in da bom zgubila še to, kot sem klavir.

Drugi problem: svojega fanta (skupaj sva ze 3. leta, poznava pa se 8 let) nenehno poskušam nadzorovati, sem ljubosumna, skozi mislim, da me vara, ?eprav nekje pri sebi vem, da me ne. Težim mu z vprašanji glede skoraj vsakega njegovega dejanja. Rada ga imam in zelo se ujameva. Pri svoji prvi zvezi sem imela fanta dve leti in pol. Zalotila sem ga s svojo najboljšo prijateljico. To sem mu ?ez ?as odpustila. Od takrat naprej sem mu skozi gnjavila in ga zasliševala. ?ez dve leti in pol pa me je ponovno prevaral na maturitetnem izletu. To sem v dveh mesecih uspela izžeti iz njega, da mi je po koš?kih vse povedal. Svojega zdajšnjega fanta poskušam nenehno nadzorovati, ga zaslišujem, omejujem, težim… Rada ga imam in po eni strani zaupam njegovi ljubezni in intelektu, da vem, da me ne vara. Ampak v?asih kar naenkrat dobim napad ljubosumja in mu za?nem težiti. Ko mi že stokrat vse razloži in mu zopet povem vse standardne o?itke, se pomirim. Ampak to se znova in znova ponavlja… Moti me, ko se mu punce ceneno ponujajo celo pred mano in ga osvajajo. Vendar na to ne odreagira – vem, da je celo dovolj samozavesten, da ne rabi take pozornosti za obstoj svojega ega. Pa kljub temu se vedno znova in znova spravljam nanj.
Trenutno res ne vidim izhoda iz »obeh problemov«. Prosim pokažite mi vsaj smer v katero naj grem, odsko?no desko. Po navadi sama sebi dobro pomagam, se zavedam same sebe in se imam rada. Trenutno se pa ne najdem in ne najdem izhoda – hodim v krogu, ki se pomika vedno globje.

Že vnaprej hvala!
Lep pozdrav

Odgovor

Pozdravljeni,
o?itno ste uspešni in kot sami pravite zahtevni do sebe. Težave imate na ?ustvenem podro?ju. Ljubosumje, pomanjkanje zaupanja in samozaupanja. Morda bi vam pri reševanju teh problemov pomagala psihoterapevtska skupina. Vsekakor je dobro, da se lotite reševanja teh težav, saj se vam bodo sicer po vsej verjetnosti pomnožile.

Pomembne ?ustvene odnose je potrebno negovati. Neumestno ljubosumje lahko deluje zelo razdiralno in posledi?no še bolj na?ne vašo samozavest glede odnosov.

Le pogumno, tudi take težave so rešljive, ?e to želite.

Pozdrave, Marjeta Blinc