Psihološka samopomo? ali umetnost samoprevare

Zaradi predsodkov o psihiatrih, psihiatriji in zdravilih se oboleli raje zate?ejo k postopkom, ki imajo subkulturno popularnost in ga predvsem ne ozna?ujejo kot bolnika

Motnje razpoloženja, posebej depresija in tesnoba, se pojavljajo povsod po svetu. Na Hrvaškem je zaradi vojnega in povojnega stresa, nekaznovanega kriminala, nejasne eksistence in nejasne usode države v priklju?evanju mednarodnim integracijam teh motenj še ve? kot v drugih državah.
Slabo je poznano tudi dejstvo, da so motnje razpoloženja najtežje in najbolj mu?ne zdravstvene tegobe, ki privedejo do absolutne ve?ine poskusov in tudi uspelih samomorov! Pa temeljna težava teh motenj ne leži v neozdravljivosti, saj obstajajo zelo u?inkovita zdravila in tehnike, ki motnje uspešno ublažijo in jih v vrsti primerov povsem odpravijo. Problem je predvsem v nepou?enosti javnosti o resnosti motenj razpoloženja, v nepoznavanju njihovih simptomov, vzrokov in posledic. Kako naj sploh pri?akujemo, da bo oseba z "motnjo razpoloženja" uspešno poiskala pomo? in se bo njena okolica so?utno in humano odzvala na takšno diagnozo, ?e pa ta besedna zveza pri nas ozna?uje nekaj povsem banalnega, manj pomembnega celo od najbolj banalnega prehlada?

Slaba obveš?enost javnosti o motnjah razpoloženja prinaša s seboj usodne posledice:

• veliko število obolelih sploh ne dojame, da imajo resne zdravstvene težave in zato niti ne iš?ejo zdravniške pomo?i,

• del obolelih ne nadaljuje zdravljenja, ko izve, da se bo treba sre?ati s psihiatrom,

• ve?ina zdravih tistim, ki so zboleli za motnjo razpoloženja, ne priznava nikakršnih posebnih pravic, denimo na bolniški stalež ali zmanjšanje delovnih obveznosti, saj sploh ne razumejo globine in resnosti njihovega zdravstvenega stanja,

•  ve?ina obolelih – celo tistih, ki vendarle poiš?ejo zdravniško pomo?! – enostavno ni v stanju, da bi si znala izboriti pravi?en in human odnos svoje okolice, in si ne zna zagotoviti pravne pomo?i pred diskriminacijo, zaradi katere trpi.

Nerazumevanje motenj razpoloženja (in med temi predvsem najpogostejših depresivnih in anksioznih motenj) drži te težke in potencialno celo usodne zdravstvene motnje odmaknjene od psihiatri?ne ordinacije v takoimenovanem "sivem obmo?ju": na svoji temnejši strani ta "siva cona" vklju?uje "samozdravljenje" z alkoholom, z nikotinom, z opijati, z obsesivnim nakupovanjem ter predvsem pri moških z igranjem na sre?o, stavami in nasiljem. Na nekoliko svetlejši strani tega sivega obmo?ja so tehnike, ki jih zagovorniki najpogosteje poimenujejo tehnike duhovne rasti in pozitivnega mišljenja, vse po vrsti pa sodijo na podro?je psihološke 'self-help' oziroma samopomo?i.

Placebo u?inek neomejenega trajanja
V našem okolju, ki dojema psihiatre kot 'zdravnike za norce', psihofarmacevtska sredstva pa ima za 'zdravila za zmešane', je logi?no, da se oboleli raje obrne k tehnikam, ki so popularne v subkulturi in ki ga ne bodo ozna?ile za bolnika. Žal pa tehnike duhovne in psihološke samopomo?i same po sebi nimajo nikakršnega zdravilnega u?inka, vsekakor pa ne morejo zdraviti težjih, klini?no zahtevnejših stopenj depresije in tesnobnosti. Dodatni problem raznolikih tehnik meditacije in 'duhovne rasti' pa je še v tem, da mnogi u?itelji od te?ajnikov zahtevajo spoštovanje enkratnosti in ekskluzivnosti tehnike, ki jim jo prenašajo, ter jih tako odvra?ajo od drugih postopkov, tudi psihiatri?nih. Nekateri depresivni ali tesnobni bolniki celo ne obiskujejo te?ajev, pa? pa se samostojno priu?ijo ene ali ve? tehnik samopomo?i in tako kar doma obvladujejo mantre ali avtosugestivne formule, kar pa? priporo?a takšna tehnika.

Tehnike duhovne rasti in pozitivnega mišljenja u?inkujejo izklju?no na temelju placebo u?inka oziroma na podlagi pozitivnega pri?akovanja osebe, da bo z nekim postopkom ali zdravilom dosegla izboljšanje. Glede na dejstvo, da omenjene tehnike nimajo lastnega mehanizma delovanja, ki bi enako deloval tudi brez pomo?i verovanja ali življenjskih stališ? osebe, ki jih uporablja, s ?asom placebo u?inek popusti, potem pa se takšna oseba najpogosteje obrne k drugi tehniki, ki prav tako deluje na principu placeba.

Po grobih ocenah se v statisti?no zna?ilni meri na placebo u?inek pozitivno odzove približno 30 odstotkov ljudi – takšen je torej odstotek tistih, ki se jim ob navideznem zdravilu ali zdravljenju zdravstveno stanje merljivo izboljša. Seveda tudi pri teh 30 odstotkih ozdravitev traja samo toliko ?asa, dokler verjamejo, da jemljejo pravo zdravilo oziroma terapijo, ki deluje sama od sebe. Ko takšnim ljudem pojasnijo, da je za poboljšanje njihovega stanja zaslužna izklju?no njihova vera, tudi izboljšanje v hipu izpuhti.

Uporaba placebo u?inka v medicini ne velja za neeti?no – a pod pogojem, da ga uporabljamo samo kot dodatek pravi, znanstveno utemeljeni terapiji. Drobna in dobrodošla kapljica placeba je že vsaka prijazna beseda ali gesta zdravnika, bolni?arja ali medicinske sestre. ?e pa zdravimo depresijo izklju?no s tehnikami pozitivnega mišljenja ali duhovne rasti, pa s tem bolnemu zbujamo lažni up, ki ga bo lahko po razkritju pripeljal do še globlje depresije, ki jo bo tudi z najosnovnejšimi medicinskimi sredstvi še težje zdraviti.

Banalni in vznemirljivi nasveti, ki depresijo še poglobijo
Nekateri nasveti priro?nikov za samopomo? so naravnost iritantni. Kadar vam v dvomljivo vrednot takšnih nasvetov ne podvomi že intuicija, se vprašajte: "Bi sploh še kdo trpel za depresijo, ?e bi jo bilo mo? pozdraviti s tako banalnimi nasveti?"

•  "Ne skrbi, misli na nekaj lepega." – oseba v depresiji se ne zmore spraviti v boljšo voljo tako, da enostavno za?ne misliti na kaj prijetnega, saj je depresija bolezen možganskega centra za razpoloženje, ki biološko prepre?uje ob?utek duševnega blagostanja;
•  "Ko si v depresiji, po?ni nekaj, kar ti godi." – ena temeljnih posledic depresije je fiziološka nesposobnost ali vsaj zmanjšana sposobnost ob?utenja ugodja, kar pomeni, da depresivnemu ne godi prav ni? oziroma vsaj ne v takšni meri kot kadar je zdrav;
•   "Ko si v depresiji, poslušaj najljubšo glasbo, poglej si najljubši film ali preberi najljubšo knjigo." – V zmerno težki ali težki depresiji vas bo poslušanje najljubše glasbe privedlo samo do tega, da je tudi v prihodnje ne boste ve? želeli slišati. Nekdaj ljuba glasba vas ne bo povlekla iz depresije, nasprotno: depresija vam bo to glasbo priskutila, da vas bo spominjala na depresijo še dolgo potem, ko boste ozdraveli. Enako velja za gledanje najljubših filmov;
• "Odpotujte. Obiš?ite kraje, kjer ste neko? uživali." – Kamorkoli boste v depresivnem stanju potovali, povsod vas bo spremljala depresija. ?e boste v takšnem mestu znova obiskali kak kraj, kjer ste neko? doživeli lepe trenutke, ga boste samo zaznamovali z depresijo. Vzrok je v ta,. da je klini?na depresija mnogo mo?nejša od stanja sre?e: ima ve?jo specifi?no težo in zato mo?neje od pozitivnega razpoloženja zaznamuje kraje, stvari in osebe.

Samopomo? pri depresiji in tesnobnosti – kaj zares koristi?
?e menite, da imate depresijo ali kako drugo motnjo razpoloženja, poiš?ite strokovno pomo?. Vzporedno z zdravljenjem se lahko posvetite nekaterim aktivnostim, ki depresivne simptome ublažujejo:

• Bodite družabni. ?etudi bi se najraje skrili v mišjo luknjo ali depresijo enostavno "prespali", je za vas najbolj koristno, ?e ohranite kar najve? družabnih stikov. ?etudi ?lovek v depresivnem stanju ne more enakopravno sodelovati v družabnih aktivnostih, se bo med ljudmi po?util spokojnejšega in bolj zaš?itenega.
•  Redna telesna aktivnost ne le pove?uje delovanje antidepresiva, pa? pa hkrati zmanjšuje verjetnost depresije. Pri vadbi telo izlo?a "hormone zadovoljstva" – endorfine in enkefaline, ki depresijo blažijo. ?e nimate dovolj volje in mo?i za tek ali dvigovanje uteži, bo povsem zadostoval dolg vsakodnevni sprehod.
• Mentalna aktivnost je povsem enako pomembna kot telesna, pa naj gre zgolj za reševanje križank ali branje stripov.
•  Bodite ?imve? na dnevni svetlobi. Zadržujte se v dobro osvetljenih prostorih, ne spuš?ajte zastorov in rolet. Znano je, da veliko ljudi za depresijo zboli v kasni jeseni ali v zgodnji zimi, ko so dnevi najkrajši, saj tema prepre?uje proizvodnjo serotonina, naravnega antidepresiva, nasprotno pa jo svetloba spodbuja.
• Redno spite. Skušajte vsako no? oditi v posteljo ob isti uri in tudi zjutraj vstajajte ob isti uri. Poskusite spati manj kot osem ur na dan, saj predolgo spanje na ravni možganske kemije dokazano poslabšuje depresijo.
•  Avtogeni trening (AT). To dobro in enostavno tehniko so domislili v Nem?iji: "?isti" od stresa in pove?uje odpornost pred njim, posebej pa je u?inkovita v kombinaciji s telesno vadbo. Podoben mehanizem delovanja ima transcendentalna meditacija, je pa le-ta 'okrašena' z indijsko ikonografijo, ki pa ne pove?uje njene u?inkovitosti.
• Prehrana prav tako vpliva na zdravje živ?nega sistema. jejte ve? sestavljenih ogljikohidratov (testenine, riž, krompir, ?rni kruh, sveže sadje in zelenjavo, stro?nice) in življenjsko nujnih mastnih kislin (Omega-3).
•  Izogibajte se sladkorju, mastni in ocvrti hrani ter kavi, še posebej pa alkoholu, saj ta dokazano povzro?a biokemi?ne motnje, na mo? podobne tistim, ki so zna?ilni za depresijo.
• Pametno je, da nekaterih stvari v depresivnem stanju ne po?nete. Preložite odlo?anje o velikih življenjskih spremembah, vsakdanje življenjske probleme pa rešujte po vrsti: enega za drugim.

Avtorja: prof. Ozren Podnar in Robert Torre, dr. med, specialist psihiater
Prevedel: Tone Vrhovnik Sraka
Objavljeno v Vaše zdravlje , št. 46 (2/06)