Psihoterapijo za zdaj lahko izvaja kdor koli

S psihoterapijo se lahko ukvarja kdor koli, nadzora nad dejavnostjo ni, storitev pa je v veliki ve?ini samopla?niška. Zato so se tri fakultete, ki za ta znanja izobražujejo, povezale v skupnem prizadevanju za zakonsko ureditev.

Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v
Ljubljani, ljubljanska Teološka fakulteta in novogoriška Fakulteta za
uporabne družbene študije so podpisale dogovor o sodelovanju za zakonsko
ureditev psihoterapevtske in svetovalne dejavnosti v Sloveniji.

Dekan Fakultete za uporabne družbene vede Matej Makarovi? je pred podpisom pogodbe izpostavil, da je podro?je psihoterapije nujno treba regulirati, saj gre “za
resno in ob?utljivo delo z ljudmi, ki ima posledice”. “Ne moremo si
privoš?iti, da bi se lahko kdor koli razglašal za psihoterapevta. Ta
mora imeti ustrezno izobrazbo,” je opozoril.

Po besedah direktorja Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani Mirana Možine
je Svetovna zdravstvena organizacija postavila normativ enega
psihoterapevta na 1.000 ljudi. To pomeni, da bi v Sloveniji potrebovali
okoli 2.000 psihoterapevtov, medtem ko jih je po njegovih navedbah v tem
trenutku ustrezno izobraženih kve?jemu 300, od njih pa se s
psihoterapijo polni delovni ?as ukvarja 30, kve?jemu 50.

Takšen primanjkljaj in neregulacija tako puš?a odprta vrata za šarlatane, je opozoril dekan Teološke fakultete Christian Goste?nik. Po besedah predstavnice društva za pomo? osebam z depresijo in anksioznimi motnjami Emanuele Mala?i? Kladnik
so zaradi neurejenih razmer najbolj prizadeti ljudje, ki se najdejo na
življenjskem razpotju ali pa imajo težave v duševnem zdravju.

Ti
namre? pogosto naletijo na psihoterapevta, ki sploh ni ustrezno
izobražen, ampak se s psihoterapijo ukvarja ljubiteljsko oz. zaradi
osebnih težav in travm. Tako bi po njenem mnenju morali imeti centralni
register psihoterapevtov, kjer bi morale biti opredeljene tudi vsebine.

Psihoterapevt veliko stane
Opozorila
je tudi, da psihoterapevt veliko stane, zato bi te storitve moralo
kriti osnovno zdravstveno zavarovanje. To že zdaj krije tovrstne
storitve, a jih morajo izvajati le psihologi ali psihiatri. ?akalna doba
za te terapije pa je po njenih navedbah zelo dolga.

Zato so
omenjeni dekani oživili pobudo po sprejemu zakona o psihoterapevtski
dejavnosti, ki ga je delovna skupina na ministrstvu za zdravje
pripravila že pred 10 leti, a je ostal v predalu.

Psihoterapija bo na vrsti prihodnje leto
Na
ministrstvu za zdravje so za MMC povedali, da so skladno z resolucijo
nacionalnega plana zdravstvenega varstva prioritetna podro?ja za leto
2016 ureditev podro?ja koncesij v zdravstvu, zdravstveno zavarovanje,
ureditev lekarniške dejavnosti, ureditev podro?ja zdravstvenih delavcev,
spremembe na podro?ju omejevanja porabe toba?nih in povezanih izdelkov,
celovita ureditev zbirke podatkov v zdravstvu, spremembe na podro?ju
pacientovih pravic in nadaljevanje razvoja novega koncepta delovanja
službe nujne medicinske pomo?i. Urejanje podro?ja psihoterapije pa je
umeš?eno v leto 2017.

Za ogled prispevka, kliknite na spodnjo sliko.

 

Izvirna novica: RTVSLO.si , 19 julij 2016

Prispevek je last medija RTVSLO.si