Raziskava: propad Mure na delavcih pustil hude duševne brazgotine

Ste?aj Mure leta 2009 je bistveno poslabšal zdravstveno stanje
zaposlenih. Takšni so izsledki raziskave, ki jo je v letih 2012 in 2013
opravil Klini?ni inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC-ja
Ljubljana.

V raziskavi je sodelovalo 1.046 Murinih delavcev. Gre za prvo
tovrstno obsežnejšo raziskavo pri nas, katere namen je med drugim tudi
oblikovati smernice za odgovornejša prihodnja prestrukturiranja podjetij
z upoštevanjem dostojanstva zaposlenih.

Ste?aj Mure jeseni 2009
je namre? okoli 2.600 zaposlenih pahnil v negotovost. Delavci so se
znašli v primežu strahu, nemo?i in bolezni.

“V tem ?asu, ?e
pogledate slike za nazaj, sem izgubila 10 kilogramov. Vmes sem imela
težave z išiasom, z vnetjem išiasnega živca,” je povedala Vesna Pavel,
nekdanja zaposlena v Muri. “Ti strahovi so najhujši, ko je tako, da ne
veš, kako bo naprej,” pa je potožila njena nekdanja sodelavka Simona Zver.

Znanje za v prihodnje

Slabo vodeno prestrukturiranje Mure je pustilo težke posledice na njenih nekdanjih delavkah in delavcih. Foto: BoBo

Da je bila cena, ki so jo zaradi propada Mure delavci pla?ali s
telesnim in duševnim zdravjem ter finan?no stisko, prevelika, so
potrdili tudi z raziskavo. “Poslabšanje bolezni se je najbolj
pokazalo pri boleznih srca in ožilja, potem pri težavah, povezanih s
prebavnim traktom, se pravi rana na želodcu ali dvanajstniku. Potem
sladkorna bolezen,” je pojasnila Nataša Dernovš?ek Hafner z omenjenega klini?nega inštituta UKCL-ja.

?etrtina
se jih je zdravila za depresijo, vsak sedmi sodelujo?i v raziskavi je
pomislil na samomor. Namen raziskave je bila potrditev, da je bil vzrok
za zdravstvene težave predvsem neodgovorno prestrukturiranje na ?elu s
slabimi odnosi med vodstvom in zaposlenimi, saj so ti še najve?
informacij izvedeli iz medijev.

“Drugi cilj pa nam je bil, da
iz rezultatov teh konkretnih raziskav dosežemo to, da bi se
prestrukturiranja, ki se bodo v prihodnje dogajala, izvajala odgovorno,
da bi se v to vklju?il tudi ?lovek, delavec,” pa je povedala Metoda Dodi? Fikfak, predstojnica klini?nega inštituta za medicino dela.

Pri
tem je še poudarila, da bi država denar za izobraževanje odpuš?enih
delavcev lahko razumneje uporabila, na primer te?aji o osebni higieni
so, tako Dodi? Fikfakova, najmanj – nedostojni.

 

Za ogled VIDEO prispevka, kliknite na spodnjo sliko. 

Avtorica: Cirila Sever,

Izvirna novica: RTVSLO.si , 12. februar 2016

Prispevek je last medija RTVSLO.si