RazliČne perspektive

Verjetno vam je znana podoba dveh ravnih ?rt (enakih dolžin) in slika sve?nika (ali dveh obrazov). To nam pokaže, da stvari morda niso takšne kot se zdijo sprva in da skoraj vedno obstaja še druga?na perspektiva.

Ko pride do prometne nesre?e, policija prosi pri?e naj se javijo in opišejo, kaj se je zgodilo. Najbolje je, da dobijo ?im ve? izjav pri?, saj tako lažje pridobijo dovolj dokazov za širšo, bolj realno sliko dogodkov. V prometni nesre?i bo vedno obstajalo ve? pogledov na to, kaj se je zgodilo. En voznik bo imel en pogled, drug voznik ali potnik bo imel drugega. Vsak opazovalec, ki je pri?al nesre?i, bo imel malce druga?en pogled, glede na to kje se je nahajal, kako dale? je bil, kako dober razgled je imel, kaj se je še dogajalo, v kakšni nevarnosti je mislil, da je bil, kako je nesre?a vpivala nanj, kaj mu nesre?a pomeni. 

Isto na?elo velja za vse – vsaka situacija, dogodek, pogovor pomeni nekaj drugega vsakemu, ki je pri tem sodeloval, in tudi vsakemu, ki ni.  Pomene pripisujemo glede na naše sisteme prepri?anj ter glede na to, kako je dogodek vplival na nas.

Vsi imamo svoje resni?nosti. Anais Nin je rekla:

“Stvari ne vidimo takih, kot so, stvari vidimo take, kot smo mi”.                 

Situacije, dogodke ter besede in dejanja drugih ljudi si razlagamo glede na naše lastne izkušnje, kulturo, vero in vrednote. Vse to nam pomaga izoblikovati naša prepri?anja o nas samih, o drugih ljudeh in o svetu na splošno. Pomen, ki ga pripisujemo dogodkom, na?in na katerega si osmišljamo svet, ima osnove v naših temeljnih prepri?anjih. 

Naš um neprestano osmišlja svet in oblikuje sodbe in mnenja o vsaki situaciji, dogodku ali interakciji. Na te sodbe in mnenja bo vplival naš temeljni sistem prepri?anj. Kot bi na svet gledali skozi obarvana o?ala – in vsak ima svojo barvo le?. 

Temeljni sistem prepri?anj se sestoji iz tega kako:

• razmišljam o sebi
• razmišljam o drugih
• razmišljam o svetu

Naš temeljni sistem  prepri?anj oblikujejo in nanj vplivajo:

• Pretekle izkušnje
• Vzgoja v otroštvu
• Kultura
• Vera
• Vrednote
• Trenutne okoliš?ine
• Osebnostne poteze, vklju?no z genetskimi vplivi

V zgornjem primeru bo oseba tudi situacije, ki jih drugi ljudje doživljajo kot prijetne in sproš?ujo?e, doživljala zelo druga?e in se po?utila ogroženo. Pogled, besedo ali kretnjo s prijateljskim namenom si bo razlagala kot, “Saj tega ne mislijo zares. Prijazni so samo zato, ker se jim smilim,” ali celo, “Ho?ejo mi škodovati”. Njihov um si situacije razlaga iz vidika “Ranljiv sem, drugi mi lahko škodujejo, to je nevarno, nekoristen sem, ni me možno imeti rad”.  Njihov um bo vsako informacijo o nasprotnem oblikoval tako, da se bo skladala z zgornjimi prepri?anji.

To je prikazano v  “Mentalni stiskalnici”   (Butler, Fennel, Hackman 2008)

‘Mentalna stiskalnica’ je postavljena pred vhod v naš sistem prepri?anj in vanj dovoli le informacijam ali ‘dokazom’, ki se skladajo z našim lastnim sistemom prepri?anj. Vsako informacijo ali dokaz o nasprotnem (vsaka oblika, ki ni pravokotnik) zavrže ali preoblikuje (stisne v obliko pravokotnika). Na diagramu je pred vhodom nazob?ana oblika. Ko gre skozi stiskalnico (na kar kaže puš?ica) postane pravokotnik – da je lahko vstopila, je morala biti stisnjena in popa?ena. Tako naš sistem prepri?anj ostane nespremenjen navkljub dokazom o nasprotnem. 

Povzeto iz strani 58 Cognitive Behavioral Therapy for Anxiety Disorders; Butler, Fennel & Hackman (Guilford 2008) 

V našem prejšnjem primeru je bila informacija 'oseba me je pogledala', “stisnjena” in popa?ena v  “oseba me je grdo pogledala”, ki potrjuje, da me drugi ne marajo ali mi želijo škodovati.

Kako na stvari pogledati druga?e 'Helikopterski pogled'

V?asih je koristno, ?e uporabimo metaforo, ki nam pomaga na stvari pogledati širše. Ko smo zaradi ne?esa v stiski, smo situaciji tako blizu in tako ?ustveno vpleteni vanjo, da je težko stopiti korak nazaj. Zaradi podrobnosti ne moremo videti širše slike; ko z aplikacijo Google Zemlja približamo pokrajino, ne vidimo ni?esar drugega. Lahko oddaljimo pogled in vidimo veliko sliko. Temu pravimo helikopterski pogled. Ko helikopter vzleti in se dviga višje in višje, ima pogled na celotno sliko in je vse manj vklju?en v podrobnosti na tleh.
 
Modri um (Linehan 1993) je uravnotežen del nas samih, ki sestoji iz našega notranjega znanja in intuicije. Je kraj, kjer se sre?ata naš ?ustveno razmišljajo?i (misli, ki jih poganjajo težka ?ustva) ter racionalno razmišljujo?i um. Je del nas, ki preprosto 'pozna' pravo resni?nost. ?ustveni um poganja mnenja, racionalni um pa temelji na dejstvih (Dejstvo ali mnenje?) S tem, ko se vprašamo, kaj bi o situaciji menil 'modri um', si pomagamo stopiti korak nazaj in se bolje zavedati širše slike. Tako se lahko odzovemo na koristnejše in u?inkovitejše na?ine.

Zmožnost videnja razli?nih perspektiv nam pomaga zmanjšati ?ustveno stisko, poviša našo gotovost vase, nam omogo?i, da smo bolj razumevajo?i ter so?utni in izboljša komunikacijo in odnose.   

Nau?imo se STOPP! 

S tem, ko se u?imo izzivanja nekoristnih misli in popa?enih perspektiv, ko stvari vidimo na bolj realisti?en in uravnotežen na?in, bomo odkrili, da so lahko situacije in ljudje druga?ni od naših obi?ajnih interpretacij. To lahko vodi v predruga?enje našega temeljnega sistema prepri?anj in s tem prinese dolgotrajne pozitivne spremembe. 

Posamezni koraki in celoten program za samopomo? je na voljo kot brezpla?en prenos s te strani

• Prevod in priredba Ana Šorc,
• Recenzija prof. dr. Mojca Z. Dernovšek, dr. med., specialistka psihiatrije
• Za objavo v spletu priredil Stanko Ivan?i? – HisTer