Ritem dneva in no?i dolo?a zdravega duha

Dlje ?asa je že znano, da so pri bolnikih z depresijo cirkadilani ciklusi moteni in da zato mo?no vplivajo na razpoloženje, ritem budnosti in spanja ter na druge ritme.Kljub temu je bila s terapevtskega vidika le redkokdaj upoštevana možnost, da bi s pomo?jo njihove regulacije poskušali izboljšati bolnikovo stanje. V številnih študijah je bilo raziskovano in natan?no opisano delovanje biološke ure in cirkadianih ritmov.

Kljub temu je bila s terapevtskega vidika le redkokdaj upoštevana možnost, da bi s pomo?jo njihove regulacije poskušali izboljšati bolnikovo stanje. V številnih študijah je bilo raziskovano in natan?no opisano delovanje biološke ure in cirkadianih ritmov.Jasno je dokazano, da sta le pri optimalnem delovanju zagotovljena pravilna telesna temperatura in sinhronizirano delovanje hormonov, za kar je odgovorno posebno možgansko jedro, ki leži tik nad pomembnim vozliš?em o?esnih živcev in ni ve?je od majhne tiskane ?rke 'v'. To jedro se imenuje suprakiazmalno jedro in nadzira številne funkcije v hipotalamusu, npr. izlo?anje adrenokortikotropina, kortizola, hormona, ki stimulira š?itnico in melatonin. Psihiatri so torej kmalu odkrili pomembnost (ne-)usklajenega delovanja cirkadianih ritmov pri izboljšanjih oziroma poslabšanjih bolezenskega stanja bolnikov z depresijo, zato so poskušali z razli?nimi na?ini bolniku povrniti normalen ritem budnosti in spanja. Terapije, kot so: zdravljenje z lu?jo, odtegnitev spanja oziroma 'advanced sleep interval', uvajanje zdrave spalne higiene, so vsaj delno pomagale obolelim, opaznejše izboljšanje pa so prinesli šele prvi antidepresivi, ki na razli?ne na?ine delujejo na kemi?ne procese v možganih (od selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina do zaviralcev monoaminooksidaze idr.). Šele od pred kratkim pa je na voljo nov pristop k zdravljenju depresije, ki cilja na uravnovešenje bioloških ritmov, s tem tudi odpravo znakov bolezni in s?asoma tudi k popolni ozdravitivi. U?inkovina v novem zdravilu se imenuje agomelatin; gre za prvi melatonergi?ni antidepresiv, ki deluje na povsem nov profil receptorjev: je agonist receptorjev MT1 in MT2 ter antagonist, receptorjev 5 – H112c. Skupno delovanje se pokaže v obnovi bioloških ritmov in s tem tudi deluje na glavne znake depresije. O novih pristopih zdravljenja depresije smo se pogovarjali z asist. mag. Marjeto Blinc Pesek, dr. med., iz Psihiatri?ne ordinacije Rudnik.

Kdaj bi nas lahko za?eti skrbeti, da smo depresivni? 

 »Kdaj opazimo, da smo depresivni, je odvisno od kar nekaj dejavnikov, na primer od naše osebnostne strukture, izkušenj, teoreti?ne podkovanosti in od okoliš?in, v katerih smo v tistem ?asu. Na primer ?lovek, ki se pogosto in natan?no opazuje, bo prej opazil, da se težje zbere, pogosto prebuja že pred budilko, nima ve? toliko energije, ga ne zanima ve? poslušanje glasbe in se izogiba prijateljem kot nekdo, ki je tudi sicer manj natan?en. Tisti, ki so imeli v družini ?lana, ki se je zdravil zaradi depresije, bodo znake prej prepoznali tudi pri sebi. Posebno težko je prepoznati depresivnost ob izgubah ali daljši telesni bolezni, ko je izguba veselja in energije nekaj pri?akovanega. Dobro je, da postanemo pozorni na znake depresije, ?e trajajo dlje kot 2 tedna, nas za?no ovirati pri vsakodnevnih aktivnostih ali to opazijo naši bližnji, torej depresija že vpliva na naše medosebne odnose.

(Foto: dokumentacija Dnevnika)

Kaj doživlja bolnik z depresijo, ki se ne zdravi, in kaj bolnik ki se zdravi? 

»Težko je na splošno odgovoriti, kajdoživlja bolnik z depresijo. Vemo, da je depresija lahko spremljevalka razli?nih stanj, življenjskih dogodkov, kot je izguba bližnjega, službe, zdravja, ali pa se pojavi iznenada, nepri?akovano, kar z lepega. Takrat je težje razumljiva in veliko ljudi jo doživlja kot neutemeljeno, znak mehkužnosti in jih je depresije sram. Zato težje in pozneje poiš?ejo pomo?. Omenila bi tudi poporodno depresijo, ki je bila še do pred kratkim velik tabu; mati, ki rodi zdravega otroka, bi morala biti vesela in zadovoljna, ne pa potrta, brez energije in tesnobna. Velikokrat bolnikom odleže, ko se odlo?ijo za zdravljenje, prvi korak je že za njimi. Del depresije je seveda tudi ?rnogledost; nekateri ne verjamejo, da bo lahko kdaj bolje. V ve?ini primerov pa je izboljšanje ob ustreznem zdravljenju precej hitro.«

Ali ste isti bolniki vra?ajo? Kaj je vzrok, da se bolezen kroni?na ali da zdravljenje ni optimalno? Mogo?e oboje?  

 »Depresija je velikokrat kroni?na bolezen, kar pomeni, da je potrebno zdravljenje tudi v ?asu, ko depresija ni izražena; temu re?emo vzdrževalno zdravljenje. Nekateri bolniki v tej fazi zdravljenje opustijo – pri teh je ve? možnosti, da se bolezen ponovi. Ve? možnosti za ponovitev bolezni je tudi, ?e ob zdravljenju ne izginejo vsi znaki bolezni ali ?e bolnik na primer ?ezmerno uživa alkohol ali je pretirano izpostavljen stresu.«

Katera se vam zdi najve?ja težava pri zdravljenju depresije?

»Najve?ja težava je zdravljenje depresivnih bolnikov, ki imajo pridružene še nekatere kroni?ne telesne bolezni, kot so: sladkorna bolezen, sr?no-žilne bolezni, nekatere nevrološke bolezni ali druge psihiatri?ne motnje, kot je na primer odvisnost od alkohola. Zelo kompleksno je lahko tudi zdravljenje depresije v sklopu bipolarne motnje. Pri resistentni depresiji, to je depresija, ki ne odgovori dobro na zdravljenje, gre pogosto za bipolarno motnjo, ki mogo?e niti še ni prepoznana.«

Motnje cirkadianih ritmov vzrok za depresijo Posledica motenj cirkadianih ritmov, ki jih opazimo pri depresiji, so motnje v spremembah razpoloženja ?ez dan, vzorcu spanja/budnosti in v dnevnem delovanju. Ker so znaki motenih cirkadianih ritmov pri depresivnih bolnikih tako pogosti, veljajo za kazalnik omenjenega bolezenskega stanja. Zanimivo je, da bolj kot je depresija huda, ve?je so motnje cirkadianih ritmov. Ta ugotovitev je pripeljala do hipoteze, da so motnje cirkadianih ritmov osrednji vzrok za depresijo.

Ali se vam zdijo zdravila u?inovita, ali so bolniki zadovoljni z njimi ?

Asist. mag. Marjeta Blinc Pesek, dr. med. FOTO: M. Oblak

»Trenutno je na trgu precejšnje število antidepresivov, ki so varni in u?inkoviti. Razlikujejo se po na?inu delovanja, torej na katere nevrotransmiterske sisteme v možganih delujejo, in s tem tudi po stranskih u?inkih. Skoraj vsi v prvih dneh zdravljenja povzro?ijo prehodno slabost, ki obi?ajno mine v prvih dveh tednih. Ve?ina antidepresivov povzro?a nekaj težav v spolnosti, kar pa je seveda tudi znak same depresije. Pojavijo se lahko še nekateri drugi stranski u?inki, kar pa je individualno; zelo težko je predvideti, kako se bo posameznik odzval na dolo?eno zdravilo. Izkušnje kažejo, da so sodobni antidepresivi ve?inoma precej dobro prenosljiva in u?inkovita zdravila. Ne povzro?ajo odvisnosti, kar je v moji ordinaciji pogosto vprašanje bolnikov. Veliko bolnikov je z antidepresivi zelo zadovoljnih, predvsem zaradi olajšanja, ki ga ob?utijo ob umiku depresije, ki povzro?a tako hudo trpljenje.«

Kakšen naj bi bil torej dober antidepresiv?

»Dober antidepresiv bi moral biti v prvi vrsti u?inkovit. Delovati mora ?im hitreje in povzro?iti ?im manj neželenih u?inkov. Mogo?e je najve?ja pomanjkljivost zdajšnjih antidepresivov dejstvo, da za?no delovati šele v drugem ali tretjem tednu jemanja zdravila in da nekateri stanje zaradi neprijetnih stranskih u?inkov v za?etku zdravljenja še poslabšajo.

Tudi v Sloveniji je že nekaj mesecev na voljo nov antidepresiv agomelatin (Valdoxan),ki uravnava biološko uro, torej deluje druga?e od preostalih. Kakšno vlogo pa ima biološka ura pri depresiji ?  

»Biološka ura uravnava vse cikli?ne procese v telesu, med drugim tudi spanje in budnost. Pri depresiji je ta ritem moten. Pogosto so bolniki z depresijo nespe?ni, se prebujajo vsako uro ali pa zelo zgodaj zjutraj. Tudi globina spanca ni ustrezna Bolniki so utrujeni. Nekateri depresivni bolniki paradoksno spijo ve?, vendar se tudi oni ne naspijo. Agomelatin deluje predvsem prek melatonergi?nih receptorjev in ima zato nekoliko ugodnejši profil neželenih u?inkov kot nekateri drugi antidepresivi. To pomeni, da na primer ne povzro?a povišanja telesne mase in težav v spolnosti. Hitro in ugodno popravi porušen ritem spanja in budnosti. Je med antidepresivi, ki za?no zelo hitro delovati.«

Kako pa to ob?uti bolnik, katere so njegove prednosti? Kateri so še drugi pristopi za zdravljenje depresije?

»Veliko bolnikov je z agomelatinom zelo zadovoljnih, ne pomaga pa vsem, tako kot nobeno drugo zdravilo ne pomaga vsem bolnikom. Vsak bolnik je posameznik s svojimi posebnostmi. Vsakdo se na svoj na?in odzove na zdravilo, tako da je dobro, da jih imamo na voljo ve? in da lahko prilagodimo zdravila posameznemu bolniku. Poudarila bi rada, da sama zdravila velikokrat niso dovolj. Potrebna sta temeljit pogovor z bolnikom, razumevanje njegove individualne situacije in bole?ine. Bolnika je treba tudi vzpodbuditi, da sebe in svojo težavo dobro spozna in se opremi z znanjem in veš?ino za življenje, ki bo na kar naju?inkovitejši na?in prepre?ilo naslednje depresivne epizode. Nekateri se odlo?ijo tudi za bolj strukturirano psihoterapijo, ki je lahko razli?nih šol, na primer kognitivna, interpersonalna, dinamsko usmerjena ali skupinska.«

Tekst: Sanja V. Švajger

Izvirna novica: Dnevnik priloga: Moje zdravje , 01.03.2011
?lanek je last medija Dnevnik.si