?rv, ki gloda in gloda

Saj poznate tisti skrajno bole?i, neprijetni notranji glas, ko bi si najrajši zakrili obraz in se vdrli v zemljo. K sre?i je ta ob?utek ozdravljiv, ?e ste se le pripravljeni z njim soo?iti.Sram izhaja iz sumni?avih namigov okolice o vaši šibkosti, neuspešnosti, nesprejetosti.

Sram izhaja iz sumni?avih namigov okolice o vaši šibkosti, neuspešnosti, nesprejetosti. Saj poznate tisti skrajno bole?i, neprijetni notranji glas, ko bi si najrajši zakrili obraz in se vdrli v zemljo. K sre?i je ta nevarni ?utni ?rv, zaradi katerega ste toliko bolj ranljivi, pa tudi lažje zlorabljeni v tujo korist, ozdravljiv, ?e ste se le pripravljeni z njim soo?iti.

Glede na vse višja pri?akovanja družbe o lepem telesu, visoki izobrazbi, dobri službi, ugledni družbi in urejeni družini, so ob?utki sramu vse bolj skele?i in, žal, vse bolj povezani. Tako lahko sram zaradi nepopolnega telesa pripelje do sramu v partnerskem razmerju itd. Seveda o ob?utku sramu v veliki meri odlo?ajo družbeni stereotipi. V?asih se je osramotilo dekle, ki je zanosilo pred sklenitvijo zakona. Danes pa je na tihem sram prej žensko, ki se je odlo?ila s spolnostjo po?akati do poroke.

Kako sram prepoznate?

Sram je vir nevarnih ob?utkov manjvrednosti, ki jih skrivate in o njih le težko spregovorite. Nevarnih zato, ker zaradi njih izgubljate zaupanje vase, samospoštovanje in ?loveku najbolj potreben ob?utek pripadnosti. Sram je mnogo bolj kompleksen kot zadrega, trema, tesnoba, strah ali celo krivda. Pri krivdi si namre? lahko privoš?ite zadovoljivo rešitev, ko z izpovedjo, opravi?ilom in povra?ilnimi ukrepi povsem poravnate storjeno škodo. Vsa dramati?nost doživljanja sramu pa je prav v njegovi neizbežnosti, v popolni nesposobnosti, da bi kakorkoli nadzorovali, obvladovali situacijo ali se vsaj umaknili. Krivda se nanaša na nekaj, kar ste storili, sram pa je povezan z vašo predstavo o lastni idealni podobi. Sram nas je denimo že, da smo pretežki.

Njena zgodba.

Anamarija je bila kot najstnica ob?utno predebela, svojih kilogramov se je tako sramovala, da se je za?ela izogibati ljudi. »Manj ko sem sre?ala ljudi, manj je bilo možnosti, da me bo kdo zafrkaval, in manj bole?i so bili ob?utki sramu,« pripoveduje. V svojih poznih dvajsetih se je imela za tako neprivla?no, nesamozavestno in zmedeno, da je domnevala, da ljudje že ob prvem sre?anju vse to opazijo. Ker je vedno vnaprej predvidela, da ne bo sprejeta, nobenemu ni dopustila, da bi jo ljubil takšno, kot je bila. K sre?i je na sestrino pobudo poiskala pomo? psihoterapevta in po letu in pol zdravljenja je danes zadovoljna, prijazna mlada ženska, ki verjame, da je nekaj posebnega. »V?asih me je bilo sram, da bi izrazila svojo jezo nad ljudmi, saj sem se potem še dolgo po?utila krivo. Kot da nisem imela pravice verjeti svojim ?ustvom. Danes imam pogum in samozavest, da se postavim zase, ?e me skuša kdo prizadeti,« pravi Anamarija. 

Foto: Dreamstime

Ne izpostavljajte se drugim

Ravno zaradi globokega ob?utka nemo?i pa lahko vaše meje prestopijo tisti, ki pri ob?utku sramu sodelujejo. Ljudje vas prepoznajo kot ranljive in, ?e so proti vam, vaš ob?utek poraženosti še okrepijo. Tako nastane za?arani krog, iz katerega lahko izstopite s prepoznavanjem lastne nemo?i in posledi?no z zidanjem osebnostnih ograd, ki vas bodo varovale pred obsodbami okolja.

Ne izpostavljajte se drugim

Ob?utek sramu nas pravzaprav spremlja od ranega otroštva. Je ?ustveni odziv, ki se pojavi pri približno devetih mesecih, ko se otrok zave, da je od mame lo?en in vendar od nje popolnoma odvisen. Na eni strani se torej otrok sramuje pred mamo, na drugi strani pa ga je sram pred samim seboj, saj se doživlja kot slabotnega, pomanjkljivega, v poznejših letih tudi umazanega.
Že zelo zgodaj se otrok zave, kaj pri?akujejo od njega starši in kaj sledi, ?e njihovih pri?akovanj ne izpolni. »Sram naj te bo!« so, žal, vzgojne besede, ki vse bolj izpodrivajo primerno kaznovanje, po drugi strani pa tudi splošne pohvale, kot so »Dobra punca!« ali »Pameten fant!«, niso dobrodošle, saj povzro?ajo, da že ob delnem neuspehu otrok sebe podoživi kot popolnega poraženca. Ob?utljivo za porajanje ob?utkov sramu je obdobje najstništva, ko za?ne poglavitno vlogo zasedati podoba o lastnem telesu. Po Freudu je ravno telesni ego vaš prvi ego. Usodne pri oblikovanju samopodobe so še izkušnje z vrstniki, u?itelji, širšo družbo in, spet, vaši ponotranjeni ideali o tem, kakšni bi morali biti.

Kako prepoznate ob?utek sramu?

?e boste sramu prepre?ili, da bi se naselil v koti?ke vaše ranjene identitete, boste ob njem lahko ohranili »trezno glavo« in plodno razmišljali. To, da se v vas naseljuje glodajo?i ?rv in morate ukrepati, nakazujejo naslednji znaki:
– Depresija nastopi hkrati s sramom, ?e ste razo?arali koga, ki vam izjemno veliko pomeni. Skrušeni se umaknete vase, spremeni se vaš apetit, spalne navade, vsiljuje se vam ob?utek brezizhodnosti in brezupnosti.
– Morda skušate spraviti sram iz zavesti z nadomestnimi ?ustvi, kot so bes, prezir, zavist. Ta, tako imenovani narcisti?ni bes, ki ga pogosto spremlja tudi nasilniško vedenje (predvsem pri moških), ustvarja kratkotrajen ob?utek mo?i in varuje pred spoznanjem o lastni nesprejetosti.
– Si nenehno zastavljate nove in težje naloge in se ob uspehu niste sposobni ustaviti in poveseliti?
– Ob?utek sramu se rad skriva tudi v obsesivnem vedenju, pri moških na primer v pretirani telovadbi, ko skušajo s pridobivanjem mišic zabrisati komplekse šibkosti iz otroštva. Pri ženskah se to lahko kaže v pretiranem hujšanju oziroma z motnjami hranjenja.
– Ali se o ?ustvih težko pogovarjate in nikomur ne dovolite, da bi vas pobližje spoznal? Tudi tako imenovani »obrambni« odnos ima navadno korenine v ob?utku sramu.
– Na to, da doživljate stisko, vas lahko opozarja tudi telo – s prebavnimi težavami, z vnemanjem kože zaradi potenja, z obilnejšim izcedkom iz nožnice, z bole?ino in neprijetnim vonjem ob uriniranju. Posvetujte se s svojim zdravnikom.

Popravljanje škode

Poskušajte sprejeti sram kot vsa druga manj prijetna ?ustva: užaljenost, jezo, razo?aranje, ki uravnavajo vaše socialno vedenje. Razmislite dobro, ?esa se pravzaprav sramujete. V pomo? naj vam bo pisanje ali pogovor s prijateljico, partnerjem. ?e imate globlje težave s svojo celotno osebnostjo, pogumno sprejmite pomo? psihoterapevta. Pomagal vam bo do boljše samopodobe; saj ste vendar dobra, nepogrešljiva oseba, vredna vse ljubezni tega stvarstva.
?e se vaš ob?utek sramu ti?e le kakšne posebne priložnosti, razmislite, ali se niste namenili malce preve? uživati oziroma ali niste hiteli k cilju po bližnjici. Po potrebi se opravi?ite in popravite storjeno škodo. A nikar ne pozabite oprostiti sebi! Tudi grešiti je ?loveško. Pol vašega ugleda se bo povrnilo že s priznanjem napake, pol pa z modrim ravnanjem v prihodnje. Od tod še ena velika priložnost v sramu – motivira vas, da ste naslednji? boljši, bodisi bolj premišljeni v službi, bolj iskreni v prijateljstvu ali pozornejši do bližnjih.

Da vam bo lažje:

– Pomembno je vedeti, da v stiski niste sami. Ob?utek sramu prav nikomur ni tuj, nasprotno, z njim se soo?amo vsi – vsakodnevno. Vsi delamo napake in vsi se jih sramujemo.
– Poskusite ?ustvo sramu vsaj nekoliko spremeniti v jezo. Vam je prijateljica kaj žaljivega zabrusila? Mirno opravite z njo, ?eš: »Le kdo jo je sploh vprašal za mnenje?« ali pa bodite jezni nase, ker niste pametno ravnali. Z jezo je vedno lažje opraviti kot s sramom.
– Ne dovolite, da bi ljudje z vami manipulirali. ?e doživljate ob?utek sramu vedno ob enih in istih osebah, se jim raje izognite. Ljudje, ki vas resni?no cenijo in vas imajo radi, vam ne morejo neprestano nalagati tako neprijetnih ob?utkov.
– Bodite pozorni na pozitivna sporo?ila okolice in se nau?ite uživati v poklonih. Samozavestno si ?estitajte za dobro opravljeno delo ali za lepo urejeno pri?esko. Ne obremenjujte se s pomanjkljivostmi, saj jih imamo vsi, in bodite raje ponosni na tiste posebnosti, ki so samo vaše.

 Avtorica: Marijana Mandi? 

Izvirna novica: Svet24.si , 06. marec 2014

?lanek je last medija Svet24.si in avtorice