S športom in gibanjem nad ?rne misli

Depresija, bolezen sodobnega ?asa, je najpogostejša duševna motnja na svetu, je pa tudi povsem ozdravljiva

LJUBLJANA – Depresija je bolezen sodobnega ?asa, je najpogostejša duševna motnja. Za njo naj bi po svetu trpelo kar 121 milijonov ljudi ali pet odstotkov vseh, medtem ko ima 450 milijonov ljudi v življenju vsaj enkrat duševne, nevrološke ali vedenjske težave. "Takšni ljudje so pogosto izklju?eni iz družbe, imajo slabšo kakovost življenja, s tem pa se jim pove?a tveganje za smrt," pravi direktor Inštituta za varovanje zdravja (IVZ RS), doc. dr. Andrej Maruši? , ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki so ga letos posvetili ozaveš?anju splošnih zdravnikov. Opozoriti jih želijo, da duševna motnja ne nastopa posami?no, temve? pogosto sovpada z drugimi boleznimi in je zato težje prepoznavna.

V?asih je veljalo prepri?anje, da je depresija neozdravljiva, danes vemo, da to ne drži in da so antidepresivna zdravila postala zelo u?inkovita. še bolj so u?inkovita ob gibanju in športu, ki imata pomemben vpliv na posameznikovo zdravje. "Gibanje in šport delujeta na duševne motnje in stres prepre?evalno in zdravilno," trdi Helena Koprivnikar iz Centra za promocijo zdravja IVZ RS. Tisti, ki imajo težave z obvladovanjem stresa, lahko z gibanjem obvladajo in omilijo znake stresa, hkrati pa prepre?ujejo ob?utke tesnobe in se rešijo tudi težav z nespe?nostjo. Na bolnika, ki že ima duševno motnjo, gibanje vpliva psihoterapevtsko, še posebno na dolgi rok. Tisti, ki so med zdravljenjem telesno aktivni, tudi prej ozdravijo. študija, ki so jo prvi? izvedli na švedskem otoku Gotland, kjer so splošne zdravnike u?ili pravo?asno prepoznati depresijo ter ustrezno ukrepati pri samomorilno ogroženih, je pokazala, da je s tem mogo?e zmanjšati število samomorov za polovico. Gotlandsko študijo so lani za?eli izvajati na obmo?ju Celja, Raven na Koroškem in Murske Sobote, v najbolj suicidalno obremenjenih regijah pri nas. Rezultati kažejo, da so zdaj splošni zdravniki bolj izobraženi in usposobljeni za prepoznavanje depresij. Hkrati ugotavljajo, da je treba izobraževati tudi širšo javnost, sorodnike in lokalno skupnost, tudi na primer duhovnike.

Neprepoznana depresija

Depresivnost se nas lahko loti tudi ve?krat na dan, medtem ko o depresiji ali depresivni motnji govorimo, ko je dalj ?asa navzo?ih ve? simptomov, recimo motnje spanja, teka, spolnosti, negativne misli in umik iz družbe. Po podatkih raziskave Depres iz Evropske unije le vsaka tretja oseba poiš?e pomo? pri zdravniku in samo vsak drugi, ki poiš?e pomo?, je prepoznan kot depresiven. Od teh je nato le vsak tretji ustrezno zdravljen. ?e je v Sloveniji 100.000 bolnikov z depresijo, jih ustrezno zdravijo le 1500.

Ingrid Mager

Izvirna novica: Ponedeljek, 11.10.2004 Dnevnik iz tiskane izdaje