Se bomo Slovenci ?ez deset let lahko pohvalili s trdnejšim duševnim zdravjem?
Resolucija programa duševnega zdravja 2018–2028, ki jo je v
torek sprejel državni zbor, obljublja precejšnje spremembe na podro?ju
skrbi za duševno zdravje. Glavne poudarke strateškega dokumenta smo
zbrali v ?lanku.
Resolucija programa duševnega zdravja 2018–2028, ki jo je v
torek sprejel državni zbor, obljublja precejšnje spremembe na podro?ju
skrbi za duševno zdravje. Glavne poudarke strateškega dokumenta smo
zbrali v ?lanku.
Slovenija je le do?akala pomemben
strateški dokument na podro?ju duševnega zdravja, ki omenjeno podro?je
ureja vse do leta 2028. Da je ta še kako potreben, je že leta poudarjala
strokovna javnost, saj je bila organizirana skrb za duševno zdravje ve?
desetletij zanemarjena.
Zaradi duševnih težav na bolniški dopust
Duševne
motnje ne vplivajo zgolj na kakovost življenja ljudi z duševnimi
motnjami in njihovih svojcev, ampak pomenijo tudi veliko izgubo za
gospodarski, socialni in izobraževalni sistem. Po podatkih iz leta 2011
se je v državah Evropske unije, na Islandiji, Norveškem in v Švici kar
38,2 odstotka prebivalcev, torej 164,8 milijona ljudi, spopadalo z
duševnimi motnjami. V Sloveniji se najve? odraslih sre?uje s stresnimi,
anksioznimi in depresivnimi motnjami, starejši pogosto trpijo za
demenco, v ospredju pa pri nas že leta vztrajata dve javnozdravstveni
težavi ? škodljiva raba alkohola in samomor.
Stroški, povezani z duševnimi boleznimi v Evropi, znašajo 461
milijard evrov na leto. Po podatkih OECD-ja je slabo duševno zdravje
vzrok za izgubo od treh do štirih odstotkov bruto doma?ega proizvoda
(BDP), najve? na ra?un odsotnosti z dela in zgodnjega upokojevanja. Po
podatkih ZZZS-ja so duševne in vedenjske motnje tudi v Sloveniji eden
najpogostejših vzrokov za bolniški dopust v zadnjih letih, po trajanju
pa so takšne bolniške odsotnosti med daljšimi. Leta 2015 smo imeli
zaradi duševnih in vedenjskih motenj 18.215 primerov odsotnosti z
delovnega mesta, od tega najve? v starostni skupini od 45 do 64 let.
Ve? pozornosti bodo namenili primarni ravni
Resolucija
naslavlja šest prioritetnih podro?ij, in sicer organizacijo
skupnostnega pristopa do duševnega zdravja, promocijo in preventivo,
dostop do služb in storitev za ljudi s težavami v duševnem zdravju,
ukrepe na podro?ju uživanja alkohola in samomorov ter izobraževanje
splošne javnosti.
Sloveniji na primarni ravni obravnave duševnih
bolezni primanjkuje služb, zato program predvideva oblikovanje mreže
centrov za duševno zdravje. 25 centrov bo namenjeno obravnavi otrok,
mladostnikov in njihovih družin, 25 pa jih bo namenjenih duševnemu
zdravju odraslih. S tem bi izboljšali dostopnost do specialistov na
primarni ravni, saj bodo centri umeš?eni v zdravstvene domove, v centrih
pa bodo delovale multidisciplinarne ekipe, ki jih bodo med drugim
sestavljali psihiatri in klini?ni psihologi.
Radi bi odpravili razlike med regijami
Dostopnost
do služb na podro?ju duševnega zdravja je trenutno neenakomerno
porazdeljena po regijah, najbolj prikrajšane so zasavska, pomurska,
spodnjeposavska, notranjsko-kraška in jugovzhodna regija, medtem ko
imajo regije zahodne Slovenije dokaj dober dostop do služb na podro?ju
duševnega zdravja. Z resolucijo programa predvidevajo, da bodo odpravili
razlike v dostopnosti do storitev na podro?ju duševnega zdravja, saj se
bodo službe za?ele prilagajati regionalnim potrebam. Prednost pri
vzpostavljanju služb na podro?ju duševnega zdravja bodo imele do zdaj
prikrajšane regije. Nekatere regije namre? nimajo niti enega
pedopsihiatra.
Poleg omenjenih centrov za otroke, mladostnike in
odrasle, ki bodo za?eli delovati leta 2020, bodo vzpostavili tudi
interdisciplinarne delovne skupine za obravnavo duševnih motenj, ki bodo
usposobljene tudi za mobilne krizne intervencije. Ena delovna skupina
bi pokrivala okoli 80.000 ljudi, trenutno so že vzpostavljene štiri
delovne skupine.
Centri za duševno zdravje se bodo povezovali z
lokalno skupnostjo, predvsem s službami za socialno varstvo in
specialisti?nimi bolnišni?nimi službami. Kadar bodo obravnavali otroke
in mladostnike, bodo v obravnavo vklju?ili tudi šole. Resolucija
napoveduje okrepitve mreže rehabilitacijskih služb na podro?ju duševnega
zdravja, pri tem se bodo oprli predvsem na nevladne organizacije.
Premalo pedopsihiatrov in klini?nih psihologov
Resolucija
se bo spopadla tudi s pomanjkanjem usposobljenega kadra, saj v
Sloveniji še vedno primanjkuje predvsem pedopsihiatrov in klini?nih
psihologov. Trenutno se za pedopsihiatrijo specializira 25 zdravnikov,
vseh 25 pa jih bodo z razvojem novih služb na podro?ju duševnega zdravja
otrok poskušali zaposliti in tako zadržati v Sloveniji.
Obeta se
tudi sistemska ureditev specializacije iz klini?ne psihologije, namen
resolucije je, da bi do leta 2028 imeli od 16 do 17 klini?nih psihologov
na 100.000 prebivalcev. S tem bi se vsaj približali standardu razvitih
evropskih držav.
Konec kaosa na podro?ju psihoterapije
Z
upoštevanjem resolucije naj bi se izboljšal tudi dostop do psiholoških
in psihoterapevtskih storitev, ki se bodo financirale iz javnih
sredstev. Trenutno na podro?ju psihoterapije vlada precejšen kaos, saj
se s psihoterapijo trenutno lahko ukvarja kdor koli, ker nadzora nad
dejavnostjo ni. Tudi v to bo zagrizla resolucija, saj se na to podro?je
kon?no uvajajo standardi in normativi, definiral se bo tudi ustrezen
kader.
Dolo?ba resolucije zahteva, da je treba podro?je psihoterapije urediti v dveh letih.
Na?rtovane spremembe na podro?ju demence, samomorov in destigmatizacije duševnih bolezni
Novosti
se obetajo na podro?ju obravnave ljudi z demenco. Na?rtovana je
vzpostavitev treh spominskih centrov, v katerih bodo delovali
strokovnjaki, ki ne bodo pomagali zgolj bolnikom, ampak bodo podporo pri
obravnavi ljudi z demenco nudili tudi splošnim zdravnikom.
Na?rtujejo
še programe za destigmatizacijo duševnih motenj in preventivne ukrepe
na podro?ju samomora. V Sloveniji zaradi samomora vsako leto umre od 400
do 450 ljudi, in sicer štirikrat ve? moških kot žensk, izrazite so tudi
razlike po regijah, najve? samomorov je še vedno v vzhodnih regijah.
Ve?
preventivnih dejavnosti bo steklo tudi na podro?ju duševnega zdravja na
delovnem mestu. Kot kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno
zdravje, ?etrtina zaposlenih stres na delovnem mestu doživlja pogosto
ali vsakodnevno. Negativne posledice pa predvsem pri izpadu dohodka
?utijo delodajalci. Raziskave kažejo, da vsak evro, ki ga organizacija
vloži v promocijo zdravja na delovnem mestu, delodajalcu prinese od 2,5
do 4,8 evra in je na splošno ena izmed donosnejših naložb za
delodajalce.
Kdo bo bedel nad izvajanjem resolucije?
Nad
izvajanjem in resolucije bo bedel interdisciplinarni in medresorsko
sestavljen programski svet, v katerega bodo vklju?eni predstavniki
uporabnikov, svojcev in nevladnih organizacij. Resolucija na?rtuje tudi
politi?ne strukture za podporo uresni?evanju programa, oblikovali se
bodo vladni svet za duševno zdravje, regijski sveti za duševno zdravje
in lokalne skupine za duševno zdravje.
Snovalci resolucije upajo, da
se bo vlaganje v preventivo in primarno zdravstveno raven obrestovalo,
u?inki naj bi se pokazali predvsem v boljšem duševnem zdravju ljudi,
ra?unajo predvsem na manj napotitev v bolnišnico. Eden izmed ciljev je
namre? skrajševanje hospitalizacije, ta trenutno znaša med 40 in 60 dni,
v psihiatri?nih bolnišnicah pa se letno zdravi 8.000 ljudi.
Dodaj odgovor