Še letos zastopniki za duševno zdravje

Zastopniki pravic oseb na podro?ju duševnega zdravja naj bi za?eli delovati še letos, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopa? Mrak. So eden od institutov, ki jih je uvedel zakon o duševnem zdravju. Prvi zastopniki so izobraževanje uspešno kon?ali že februarja, pravi Edo P. Belak, predsednik Šenta, slovenskega združenja za duševno zdravje, ki je eden izmed njih.

Davor Dominkuš: Krepili bomo storitve, ki omogo?ajo prehod v skupnost, in si prizadevali za pluralnost ponudbe.

Kmalu 30 koordinatorjev za obravnavo v skupnosti 

Kot je povedala Kova?eva, je minister imenoval 19 zastopnikov. Svojega dela ne bodo opravljali profesionalno. Delovali bodo v okviru psihiatri?nih bolnišnic, njihova glavna naloga pa bo varovanje pravic, interesov in koristi oseb s težavami v duševnem zdravju med obravnavo pod posebnim nadzorom, v varovanem oddelku in v nadzorovani obravnavi. Imena zastopnikov bodo objavili na spletnih straneh ministrstva.

Generalni direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu Davor Dominkuš je poudaril, da bodo krepili storitve, ki omogo?ajo prehod v skupnost, in si prizadevali za pluralnost ponudbe. Vsi ti predlogi bodo zapisani v nacionalnem programu socialnega varstva za prihodnje obdobje. Medtem pa po besedah Kopa?-Mrakove na centrih za socialno delo že deluje 19 koordinatorjev za obravnavo v skupnosti. Ti pomagajo osebam, ki zdravljenja ne potrebujejo ve?, da se vklju?ijo v družbo. Do leta 2012 naj bi jih delovalo 30. Vrnitev ljudi, ki imajo težave v duševnem zdravju, v skupnost, ima po njenem velik pomen – zmanjšujejo se stroški zdravstvene oskrbe, ljudje pa živijo v svojem okolju.

Na?rta ne ocenjujejo  

Svoje delo je predstavila tudi koordinatorka Polona Pulko iz celjskega centra za socialno delo. Delo se za?ne v psihiatri?ni bolnici, ko se posameznikovo zdravljenje kon?uje in ta privoli v sodelovanje. Skupaj naredijo na?rt za boljšo kakovost uporabnikovega življenja – vanj vklju?ijo spretnosti, socialno mrežo, ureditev bivalnega okolja. Uporabnik ob pomo?i tima, ki ga spremlja, postavi tudi cilje. "Ne razpravljamo o tem, ali je na?rt dober. Na?rt je njegov in se lahko spreminja," poudarja Pulkova. "Obi?ajno pa so želje skromne: radi bi živeli v svoji socialni mreži, v normalnih življenjskih pogojih, šli bi v kino, v fitnes, imeli prijatelje." Po šestih mesecih skupaj ocenijo izvajanje na?rta.

Koordinatorji obravnave v skupnosti so se po oceni sekretarke Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darje Kuzmani? Korva dobro prijeli. Skrbijo pa jo predlogi, da bi to storitev, ki je socialne narave, v spremembi zakona o duševnem zdravju združili z nadzorovano obravnavo za osebe s hudo in ponavljajo?o se duševno motnjo, ki se na podro?ju zdravstva izvaja v lokalnem okolju. Temu niti na ministrstvu niso naklonjeni, je povedal Dominkuš in poudaril, da je storitve treba najprej nekaj ?asa izvajati, šele nato pa oceniti, kako bi jih lahko spreminjali.

Za posameznike duševna motnja sicer pomeni veliko oviranost, pogosto tudi diskriminiranost, lahko prihaja do kršenja ?lovekovih pravic, dokazana je tudi povezava med duševnim zdravjem in revš?ino, je opozorila Kopa?-Mrakova. Poudarila je, da približno polovica duševnih motenj nastane že v najstniških letih. Po podatkih evropske komisije se pri 15 odstotkih evropskih otrok, starih osem od devet let, že kažejo razli?ne duševne motnje. Posebno ogrožena skupina so po njenem tudi starejši.

Tekst: Petra Mlakar

Izvirna novica: Dnevnik , 09.10.2010
?lanek je last medija Dnevnik.si