Šentjanževka je dragocena pomo?nica proti depresiji
Preizkušeno in potrjeno je njeno protidepresivno delovanje, pravi
dr. Samo Kreft, ljudski zdravilci pa jo uporabljajo še druga?e.
»To so listi jesenskega podleska, a bomo potrdili še v laboratoriju,« pravi predstojnik katedre za farmacevtsko biologijo na fakulteti za farmacijo prof. dr. Samo Kreft. Podro?je njegove znanosti je široko, od zdravil naravnega izvora do inzulina, ki ga proizvajajo bakterije s ?loveškim genom, nam pa potrpežljivo odgovarja na vprašanja, kaj se dogaja z vrši?ki na soncu in zakaj imamo radi arniko. Menili smo, da je nabiranje zdravilnih rastlin v Sloveniji tako razširjeno, da moramo pri farmacevtski znanosti preveriti, ali je res vse, v kar verjamemo, pa tudi, ali si z njimi lahko škodimo. Strupeni jesenski podlesek je nekdo pojedel namesto ?emaža. Imel je sre?o, tako da je sam prinesel liste rastline, ki zdaj ležijo na mizi pred sogovornikom.
Ali smo Slovenci zelo naklonjeni zdravilnim rastlinam, morda bolj kot drugi narodi?
Res smo jim zelo naklonjeni, podobno kot narodi v naši bližini, ne bi
rekel, da izstopamo. Po vsej srednji Evropi, tudi v Avstriji, Franciji
in Nem?iji je zaupanje v zdravilne rastline kar veliko. Še pred 100
leti je bilo ne samo kme?ko ampak tudi mestno prebivalstvo pri
zdravljenju odvisno skoraj izklju?no od zdravilnih rastlin, tudi pri
uradni medicini, ne le pri ljudskih zdravilcih. Srednjeevropska
zeliš?arska tradicija je bila že pred ve? stoletji v stiku z uradno
zahodno medicino, ki je že takrat prevzela zdravljenje z nekaterimi
rastlinami – sploh s tistimi, ki so bile zaradi mo?nih u?inkov za
ljudsko medicino že kar prenevarne, med njimi naprstec in vol?ja
?ešnja. Pri infekcijskih boleznih, kakršni sta kuga in tuberkuloza, pa
si z rastlinami ni bilo mogo?e pomagati, ne ljudski zdravilci ne
sodobne raziskave v rastlinah niso našli u?inkovine, ki bi delovala
podobno kot antibiotiki.
Dodaj odgovor