Skupnostna psihiatrija je velik korak naprej pri obravnavanju ljudi z duševnimi motnjami

V državnem svetu (DS) je potekala razprava o skupnostni psihiatriji v Sloveniji. Gre za organizacijo služb, ki lahko odgovorijo na potrebe posameznikov na lokalnem obmo?ju, predsednik DS Blaž Kav?i? pa je izpostavil, da skupnostna psihiatrija predstavlja velik korak naprej v demokratizaciji in humanizaciji obravnavanja ljudi z duševnimi motnjami. 

Posvet je v sodelovanju z DS organiziralo Slovensko združenje za
duševno zdravje – Šent, sodelujo?i pa so obravnavali pomen in razvoj
skupnostne psihiatrije v Sloveniji. Kav?i? je povedal, da je z
današnjim posvetom v prostorih zakonodajne veje oblasti DZ odprl vrata
tovrstni psihiatriji pri nas, kar je v ?asu gospodarske in socialne
krize zelo pomembno.

V zadnjih desetletjih lahko v številnih državah opazujemo
privatiziranje zdravstvenih in šolskih storitev, kar vodi v slabšanje
splošne ravni storitev, zmanjševanje dostopnosti vsem državljanom in
možnost ?ezmernega bogatenja privilegiranih vlagateljev in izvajalcev
komercializiranih, neko? javnih storitev, je še povedal Kav?i? ter
pojasnil, da taki ukrepi posledi?no vodijo v marginalizacijo prizadetih
ter v še ve?jo revš?ino in socialno izklju?enost. Dodal je še, da
skupnostna psihiatrija prinaša bistveno boljše in trajnostne rezultate.
Sindrom vrte?ih se vrat, torej nenehnega vra?anja v psihiatri?ne
bolnišnice, se namre? s tovrstno psihiatrijo vztrajno manjša.

Skrb za osebe z duševnimi motnjami doslej skoraj povsem prepuš?ena svojcem 

Psihiatrija Maribor, splošna bolnišnica Maribor. (Foto: Tomaž Klipšteter)

Psihiatrinja Vesna Švab je pojasnila, da skupnostna psihiatrija pomeni organizacijo služb ki lahko odgovorijo na potrebe posameznika na lokalnem obmo?ju. Obvladuje ga lahko nekaj ekip, ki se povežejo in odgovorijo na nujne potrebe bolnika, izvajajo pa tudi preventivne ukrepe.

Predsednik združenja Šent Edo Belak, je na razpravi izpostavil, da moramo pri skrbi za osebo z duševno motnjo, vedno poskrbeti za to, da se duševna motnja ne poslabšuje in opozoril, da moramo poskrbeti tudi za lastno rast, saj se pogosto zgodi, da družina, v kateri biva oseba z duševno motnjo razpade, ali pa obolijo še preostali ?lani družine.

Belak je zaklju?il, da je psihiatrija v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji sicer napredovala, a je skrb za osebo z duševno motnjo še vedno skoraj v celoti prepuš?ena svojcem. V Sloveniji po njegovem ni ustreznih služb, ki bi nudile u?inkovito podporo uporabnikom. 

Tekst: (sta)

Izvirna novica: Dnevnik.si , 08.05.2012

?lanek je last medija Dnevnik.si