Skupnostna psihiatri?na obravnava

Prvi štirje timi skupnostne psihiatri?ne obravnave bodo za?eli delovati na obmo?ju Novega mesta, Sevnice, Murske Sobote in Koroške, torej tam, kjer je pokritost in dostopnost do psihiatri?ne pomo?i najslabša.

Izredna profesorica na Medicinski fakulteti UL, dr. Vesna Švab, psihiatrinja, je dejala, da se v ve?ini držav OECD na?rtovanje služb za duševno zdravje v zadnjih desetletjih usmerja k pove?evanju obravnav v lokalni skupnosti. »Družbe se vse bolj zanašajo na oskrbo na domu, v osnovnem zdravstvenem in socialnem varstvu ter v drugih lokalno organiziranih strokovnih službah, ?eprav je res, da se povsod po svetu obravnava ljudi z duševnimi motnjami tudi v bolnišnicah in zavodih. V Evropi in v svetu se pri obravnavi duševnih motenj teži k najve?ji možni deinstitucionalizaciji. Duševno zdravje je pomembno, ker ljudem omogo?a, da razvijajo in uživajo svoje ?ustvene, intelektualne, socialne in psihološke potenciale. Z njihovo krepitvijo se krepijo tudi skupnosti, kjer ljudje živijo in se družijo. Dobro duševno zdravje je povezano s socialnim razvojem in blagostanjem«, je poudarila dr. Švabova.

Andreja Štepec, predsednica Sveta uporabnikov ŠENT-a, je poudarila, da bodo z zagotovitvijo storitve skupnostne psihiatri?ne obravnave, ljudem zagotovljene osnovne ?lovekove pravice, ki so jim bile do sedaj zaradi nedostopnosti zdravstvenih storitev kršene. Dejala je tudi, da upa, da bodo te storitve kmalu na voljo tudi drugje, ne le v štirih regijah, ki so trenutno najslabše pokrite s psihiatri. Tako kot pri drugih boleznih je namre? hitro in strokovno zdravljenje tudi u?inkovito, to pa je mogo?e zagotoviti le z dostopnostjo zdravstvenih storitev ?im bliže domu.

»Po hospitalizaciji, torej ko se svojci z motnjami v duševnem zdravju vrnejo v doma?e okolje, je še vedno ve?ina skrbi na ramenih svojcev. Še posebno nam je težko, ko se svojci prvi? sre?amo z duševnimi motnjami. Oboleli v fazi krize no?e v bolnišnico, ve?ina tistih, ki pa so tam enkrat bili pa pravi, da ko so bili enkrat v psihiatri?ni bolnišnici, so postali zaznamovani za celo življenje«, je dejal mag. Edo P. Belak, predsednik združenja ŠENT in predstavnik svojcev. Poudaril je tudi, da je pomembno vlogo odigralo Ministrstvo za zdravje z gospodom Tomažem Gantarjem na ?elu.

Doc. dr. Milena Kramar Zupan, direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto je dejala: »Evropske in svetovne smernice narekujejo, še posebej zaradi velikosti problema, da je potrebno skrb in zdravljenje ljudi z duševnimi motnjami povezati z osnovnim zdravstvenim varstvom. Zato je potrebno zdravnikom v osnovnem zdravstvu in njihovim sodelavcem v socialnem skrbstvu zagotoviti asistenco psihiatri?nih delovnih skupin, ki lahko odgovorijo takoj v primerih kriz (npr. samomorilske ogroženosti) in spremljajo paciente, ki so kroni?no bolni v bližini njihovih domov. Skupnostni regionalni programi omogo?ajo, da dosežemo ve?je število pacientov, ki jih kot ogrožene identificiramo v lokalnem okolju in hkrati za?nemo sistemati?no izvajati regionalno preventivo. Skupnostna organizacija služb je potrebna zato, ker so duševne motnje zdravstveni, socialni, družinski in zaposlitveni problem, ki se mora reševati in izvajati v bližini pacientovega doma, to je lokalnem okolju«.

Na Koroškem že dlje ?asa ugotavljamo, da naša populacija precej odstopa v slabšem duševnem zdravju, kot drugod po Sloveniji, zdravstvo pa se še ne zaveda, kako se temu izzivu prilagoditi. Ravno zaradi tega smo se na Zavodu za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem odlo?ili, da bi na Koroško pridobili program s podro?ja duševnega zdravja oz. skupnostno psihiatri?no obravnavo. Pri pripravi programa smo sodelovali z Zdravstvenim domom Ravne na Koroškem, dogovorili smo se o skupnem sodelovanju pri izvajanju tega programa zaradi ve?ih razlogov. Tudi uspehi v smislu znižanja incidence samomorov so nas spodbudili k temu, da še bolj aktivno pristopimo k zmanjševanju tega problema”, je poudaril mag. Evgen Janet, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem.

Vsi prisotni so izrazili upanje, da bo sedaj denar za izvajanje programa odobril še Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije. Zavedati se moramo namre?, da najve?ji strošek državi in zdravstvu predstavljajo ravno osebe, ki morajo na dolgotrajno zdravljenje v bolnišnico. Hitro in kakovostno ukrepanje pomeni tudi hitro rehabilitacijo, vrnitev v družbeno, socialno in delovno okolje. Ravno slednje pa pomeni tudi, da lahko oseba, ?e je zdrava in delovno aktivna, prispeva svoj delež v državni prora?un.

Izvirna novica: Šent , 7. marec 2013

?lanek je last medija Šent