Sladkorna bolezen in depresija
V zadnjem ?asu je bilo mogo?e zaslediti veliko raziskav, ki so prou?evale povezanost sladkorne bolezni in depresije. Ugotovili so namre?, da sta bolezni med sabo mo?no povezani. V prispevku si bomo pogledali, kakšne so povezave med njima, možne razlage, zakaj do tega prihaja, in osnovne ukrepe ob depresiji.
Depresija je duševna motnja, ki se nanaša predvsem na spremembe v razpoloženju. Ko govorimo o klini?ni depresiji, imamo v mislih mo?ne ob?utke žalosti in potrtosti ali pa ob?utke brezvoljnosti, ki jih lahko spremljajo še naslednji simptomi: motnje spanja, zmanjšan ali pretiran apetit, nemir, pomanjkanje telesne energije, ob?utki krivde, slabša sposobnost koncentracije in samomorilne misli. Za takšno obliko depresije v povpre?ju v enem letu zboli nekaj manj kot sedem odstotkov ljudi. Ve?krat pa opazimo bolj blage oblike depresije, pri kateri posamezniki doživljajo le posamezne simptome, ki prav tako zmanjšujejo kakovost življenja in prispevajo k manjši storilnosti.
PRI SLADKORNIH BOLNIKIH JE VE? DEPRESIJE
Pokazalo se je, da sta depresija in njene blažje oblike med posamezniki, ki imajo sladkorno bolezen, dvakrat pogostejši kot v splošni populaciji. Razlogi zakaj je tako, še vedno niso povsem pojasnjeni, vendar je zelo verjetno, da k temu dejstvu najve? prispeva breme kroni?ne bolezni. Sladkorna bolezen namre? zahteva veliko vsakodnevnega prizadevanja za urejen krvni sladkor, ki pa v?asih kljub veliko vloženemu trudu ni najbolj urejen in ni v želenih okvirih.
Ve?ina ljudi se po?uti žalostne in razo?arane, ko uvidi, da nad svojo boleznijo nima toliko kontrole, kot bi si je želeli. To se odraža v vsakodnevnem življenju, ko kljub pravilnim in ustreznim ukrepom krvni sladkor preve? niha. V?asih slabo razpoloženje okrepijo ob?utki krivde ob zaužitju prevelike koli?ine hrane, opustitvi telesnega gibanja in rednega spremljanja ravni krvnega sladkorja. Nekateri se tako ujamejo v za?aran krog, kjer depresivni ob?utki posamezniku ne omogo?ajo, da bi se z boleznijo ustrezno spopadal, hkrati pa je ravno sladkorna bolezen tista, ki je vir prenekaterih neprijetnih misli in ob?utkov.
Strokovnjaki so ugotovili, da so bolj nagnjeni k depresiji posamezniki, ki so s sladkorno boleznijo bolj obremenjeni, jo težje sprejmejo, imajo ve?je ob?utke krivde ob prekrških in jih je bolj strah hipoglikemije ali posledic bolezni. Poleg tega depresijo ve?krat opazimo pri tistih, ki se soo?ajo z diabeti?nimi zapleti oziroma jih imajo celo ve? hkrati. Obdobja depresije se rada pojavijo ob postavitvi diagnoze ali spremembi režima zdravljenja, recimo ob uvedbi zdravljenja s tabletami ali ob prehodu na insulinsko terapijo. Na splošno ve?ino ljudi potre, ko opazi, da se je njihovo zdravstveno stanje pomembno poslabšalo, taka obdobja pa lahko vodijo do depresije.
Podobno je bilo v raziskavah, ki so spremljale posameznike ve? let, ugotovljeno, da imajo tisti, z bolj izraženimi simptomi depresije ve? možnosti za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Dejstvo je namre?, da depresivno razpoloženje vpliva na posameznikovo telesno nedejavnost,nedejavnost, zato imajo takšni ljudje ponavadi ve?jo telesno težo, se manj gibljejo, so manj zainteresirani za pripravo zdrave hrane in tudi ve? kadijo. Vsa ta vedenja prispevajo, da se hitrejše in laže razvije sladkorna bolezen. Polega tega so nekatere raziskave ugotovile, da so lahko za povišano tveganje za razvoj sladkorne bolezni pri depresiji odgovorni tudi nekateri notranji procesi v telesu, ki so skupni obema boleznima.
KAKO STA POVEZANI DEPRESIJA IN SLADKORNA BOLEZEN?
V stresnih situacijah naše telo sproš?a dolo?ene hormone, ki vplivajo na porast krvnega sladkorja. Vsak, ki ima sladkorno bolezen in si redno meri krvni sladkor, ve, da se lahko krvni sladkor pove?a ob stresnih in ?ustveno obremenjujo?ih trenutkih, kot so recimo izpiti, obiski zdravnika, žalostna novica … Podobno se telo odzove na prijetne dogodke, ki jih je oseba dolgo pri?akovala, zato je ob njih vznemirjena (obiski, rojstni dnevi, potovanja …).
Ko so ljudje depresivni, doživljajo veliko ve? stresa kot sicer, saj so njihove sposobnosti za obvladovanje stresa in tolerantnost mo?no znižane. Dogodki jih prej razburijo, vznemirijo, spravijo v slabo voljo, da postanejo zaskrbljeni, žalostni in napeti, kar lahko mo?no vpliva na raven krvnega sladkorja. Poleg neposrednega vpliva stresne situacije so osebe v takšnih trenutkih bolj zmedene in lažje pozabijo na meritev sladkorja. Ker se obremenjujejo z drugimi zadevami, jim zmanjka energije za pripravo ustrezne prehrane, pomanjkanje ?asa pa hitro pripelje do opustitve športne aktivnosti.
Pri dobri urejenosti krvnega sladkorja je za posameznika zelo pomembnatudi socialna podpora oziroma podpora najbližjih in okolja. Ker se depresivna oseba navadno zapre vase in za?ne opuš?ati razli?ne vrste socialnih stikov, s tem izgubitudi podporo okolice pri vodenju sladkorne bolezni. Svojci in prijatelji depresivno osebo težko razumejo, saj depresije navadno ne prepoznajo kot bolezen, temve? kot pretirano reakcijo posameznika na življenjske dogodke. Tako se lahko poglobijo konflikti in spori, depresivni posameznik pa se lahko po?uti še bolj osamljenega s svojo boleznijo.
ZAKAJ JE POMEMBNO, DA DEPRESIJO PREPOZNAMO IN ZDRAVIMO?
Poleg tega, da depresija mo?no zmanjša kakovost posameznikovega življenja, slabo vpliva tudi na potek sladkorne bolezni. Raziskave so pokazale, da je ob depresiji zdravljenje sladkorne bolezni manj u?inkovito, hitreje se razvijejo sr?no-žilne bolezni pa tudi nekateri drugi diabeti?ni zapleti, kot na primer nefropatija. Zaradi depresije bolnik zase slabše skrbi, opuš?a obiske pri zdravniku, se redkeje vklju?uje v izobraževalne programe, neredno jemlje zdravila, in kot smo že omenili, slabše samoureja sladkorno bolezen s pravilno prehrano, telesno vadbo in samokontrolo krvnega sladkorja. Na žalost pa se vse prepogosto dogaja, da depresije ne prepoznamo in ne zdravimo. Bolniki duševne težave pogosto skrivajo, zdravnikupa poro?ajo le o telesnih simptomih bolezni. Konec koncev so nekateri simptomi depresije podobni znakom slabo urejene sladkorne bolezni, kot na primer utrujenost, upad želje po spolnosti, spremembe apetita in telesne teže …
Stigmatizacija duševnih motenj, ki je še vedno prisotna v slovenskem prostoru, vpliva tudi na to, da je posamezniku težko priznati in pokazati okolici, da ima težave z razpoloženjem. Zato je zelo pomembno, da so svojci in zdravniki pozorni na opazne spremembe v bolnikovem obnašanju. Ko vidimo, da se oseba zapira vase, izgublja interes za stvari, ki so jo prej zanimale, in je ve?ino ?asa slabo razpoložena, je treba pomisliti na težave z depresijo.
KAKO LAHKO PREPOZNAMO TEŽAVE Z DEPRESIJO?
Ko opazimo, da ima posameznik težave z razpoloženjem, je bistvenega pomena, da ne pustimo, da bi stvari šle kar svojo pot. Depresija se v ve?ini primerov sicer res lahko sama pozdravi, vendar nezdravljene epizode trajajo dlje in so ?edalje hujše. Strokovno depresijo zdravimo s psihoterapijo ali zdravili.
Od psihoterapevtskih pristopov so zadnje ?ase najbolj razširjene vedenjsko kognitivne tehnike, ki na ob?utke depresivnosti poskušajo vplivati s sistemati?no aktivacijo posameznika, aktivnim planiranjem pozitivnih doživetij, vklju?itvijo v družabne dogodke in nenazadnje s spreminjanjem depresivnih negativnih misli.
Pri medikamentozni terapiji (z zdravili) zdravnik najpogosteje tako imenovane antidepresive, ki pomagajo telesu vzpostaviti ravnovesje tistih snovi v možganih, ki so odgovorne za po?utje. Njihov u?inek se pokaže šele po ve? tednih, zdravila pa je treba jemati ve? mesecev, vendar je pomembno, da ne povzro?ajo odvisnosti. Predpišejo jih lahko osebni zdravnik, specialist za kroni?no bolezen in psihiater.
SIMPTOME DEPRESIJE JE TREBA PRAVO?ASNO PREPOZNATI
V boju z depresijo lahko veliko naredi vsak sam. S tem, ko se posameznik za?ne zavedati, da je težnja po umiku in nedelovanju predvsem simptom bolezni, se laže ?im ve?krat pripravi za izvajanje aktivnosti, ki so ga prej veselile, in se s tem za?ne bolje po?utiti. Ker se je v depresivnem obdobju izjemno težko prepri?ati, da so takšni ukrepi smiselni, imajo lahko zelo pomembno
vlogo tudi podpora svojcev in prijateljev, ki pomagajo posamezniku uvideti, da je življenje vendarle lahko tudi prijetnejše.
Kot smo videli, se lahko sladkorna bolezen in depresija na razli?ne na?ine prepletata in krepita simptome drug druge. Zato je odgovornost vseh nas, da poskušamo simptome depresije pravo?asno prepoznati inse z njimi po svojih mo?eh ustrezno soo?iti, pri ?emer pa nasvet in pomo? strokovnjakov ni nikoli odve?. Ob ustreznih ukrepih se pri ve?ini posameznikov z depresijo razpoloženje bistveno spremeni in oseba spet zaživi staro življenje, tokrat bogatejša za nove izkušnje in spoznanja.
| KJE POISKATI POMO??
Nevladne organizacije na podro?ju pomo?i osebam z depresijo in njihovim svojcem pomagajo s svetovanjem, skupinami za samopomo? in razli?nimi podpornimi programi za svojce. Poleg tega izvajajo še programe izobraževanja za osebe z depresijo in njihove bližnje, nekatere izmed njih pa ponujajo še internetno svetovanje npr. http://www.nebojse.si ali http://med.over.net/forum5/list.php?51,page=5 . Namen naštetih aktivnosti je predvsem prepre?evanje ponovitev depresije ter ohranjanje dobrega po?utja. S tem namenom številne izmed njih ponujajo organizirane skupinske aktivnosti za preživljanje prostega ?asa (npr. družaben in rekreativne aktivnosti), ki pomagajo zlasti v primerih zgodnjih in blažjih oblik depresije, saj pove?ujejo ob?utje splošnega zadovoljstva, poleg tega pa pomagajo izboljšati samospoštovanje. Prav tako pa lahko skupinska vadba pomaga pri premagovanju ob?utkov osamljenosti. Nevladne organizacije so aktivne še na podro?ju založništva, osveš?anja javnosti o depresiji ter pri razbijanju predsodkov, ki jih ima družba še vedno |
Avtorica: Simona Primoži?, univ. dipl. psih.,
UKC Ljubljana, Pediatri?na klinika,
Klini?ni oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni
Izvirna novica: Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije , marec 2010
?lanek je last medija Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije in avtorice
Dodaj odgovor