Slovenija je po številu klini?nih psihologov na evropskem dnu

Podhranjena mreža klini?nih psihologov odpira prosto pot tudi nestrokovnim prijemom. Slovenija je s tremi klini?nimi psihologi na 100.000 prebivalcev na repu v EU po zagotavljanju tega zdaj precej nujnega profila v zdravstvu.

Nekatere obmo?ne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
(ZZZS) po državi ne zagotavljajo niti tega malega števila, med najbolj
ogroženimi pa so obmo?ja, kjer je najve?ja socialna ogroženost. Stiske
rešujejo tudi zasebniki, ki so velikokrat brez ustreznih kompetenc in
znanja.

Na hud problem pomanjkanja klini?nih psihologov, predvsem na primarni ravni, so prejšnji teden opozorili klini?ni psihologi Službe za klini?no psihologijo Psihiatri?ne bolnišnice Vojnik. Vodja službe Drago Tacol pravi, da znotraj zdravstvenega sistema o?itno psihološka pomo? pride nazadnje na vrsto, ?eprav je nenadomestljiva pri obravnavi tako duševnih kot telesnih zdravstvenih problemov.

»Stiske ljudi se pove?ujejo. Ljudje pa iš?ejo strokovno pomo?, vendar je, žal, na primarni ravni ne dobijo,« opozarja Tacol. Njihova služba v Vojniku je z delom zasuta, program že dve leti precej presega na?rt storitev, ki jih obsega pogodba z ZZZS. Za odrasle je to trenutno edina klini?nopsihološka ambulanta v celjski regiji in mogo?e je pri?akovati, da se bo že tako dolga ?akalna doba še pove?evala.

Mreža klini?nih psihologov je podhranjena povsod, pojasnjuje predsednica Zbornice klini?nih psihologov Slovenije (ZKP) Sana ?oderl Dobnik: »Pomanjkanje klini?nih psihologov v javni zdravstveni mreži je najve?je prav tam, kjer je ve? socialne problematike in je ve?ja tudi samomorilnost, na primer na Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini, na Notranjskem, v Pomurju in Posavju.«

Klini?ni psihologi Klini?ni psihologi niso zdravniki, ki bi predpisovali zdravila, ampak so diplomirani univerzitetni psihologi z opravljeno štiriletno specializacijo iz klini?ne psihologije, ki se kon?a s specialisti?nim izpitom. Njihovo delo je predvsem ocena in razlaga ?lovekovega psihološkega funkcioniranja v povezavi z njegovo življenjsko situacijo, priporo?ilo ustreznih terapevtskih postopkov ter izvajanje psihološke pomo?i. Obravnavajo širok razpon psihi?nih težav, kot sta anksioznost in depresivnost, težave v medosebnih odnosih, u?ne težave, družinska problematika in tudi resne duševne bolezni (povzeto po ZKP Slovenije).

Iskanje pomo?i

Vodja službe za klini?no psihologijo Psihiatri?ne bolnišnice Vojnik Drago Tacol je pojasnil, da ?akanje paciente v?asih prisili, da si pomo? poiš?ejo drugje, pri razli?nih psihoterapevtih, katerih strokovnost ni vedno poznana, ustrezna in preverljiva. Foto: Leon Vidic/Delo

Tacol je pojasnil, da ?akanje paciente v?asih prisili, da si pomo? poiš?ejo drugje, pri razli?nih psihoterapevtih, katerih strokovnost ni vedno poznana, ustrezna in preverljiva, saj delujejo zunaj sistema javnega zdravstva. Opozarja, da podro?je psihoterapije ni pregledno in zakonsko urejeno. Poleg tega poudarja, da psihoterapevtsko pomo? ljudje lahko dobijo pri razli?nih strokovnjakih, samo klini?ni psihologi pa lahko opravljajo klini?nopsihološke preglede oziroma psihodiagnostiko. Ocenjujejo posameznikovo kognitivno u?inkovitost in razli?ne duševne odklone, kar je pomembno za zdravljenje, rehabilitacijo, oceno zmožnosti za delo itd.

Dobnikovo skrbi, da ponudniki storitev iz duševnega zdravja, ki za to delo nimajo ustreznih znanj in kompetenc, delujejo celo pod okriljem nekaterih zdravstvenih ustanov. Tacol ugotavlja, da nekateri javni zavodi na Celjskem od svojih zaposlenih psihologov celo pri?akujejo, da opravljajo takšne psihodiagnosti?ne in psihoterapevtske storitve, za katere je nujna specializacija iz klini?ne psihologije: »Menimo, da je to s strokovnega in eti?nega vidika popolnoma nesprejemljivo.

?rna prihodnost

ZZZS po Sloveniji glede na število pla?anih ur financira 56,86 klini?nega psihologa, zato je natan?no povpre?je 2,78 klini?nega psihologa na 100.000 prebivalcev. Od tega republiškega povpre?ja navzdol odstopajo štiri obmo?ne enote, in sicer Krško (dosegajo 48,2 odstotka povpre?ja), Koper (49,1 odstotka), Celje (53,7 odstotka) in Novo mesto (64,2 odstotka). Kot so zapisali v ZZZS, bi potrebovali še sedem dodatnih klini?nih psihologov, ?e bi hoteli vse podpovpre?no preskrbljene obmo?ne enote izena?iti na raven državnega povpre?ja. To pa bi bilo še vedno manj, kot je svetovno povpre?je, ki znaša sedem klini?nih psihologov na 100.000 prebivalcev, je opozorila Dobnikova.

ZZZS sicer meni, da bi bilo treba velike razlike v preskrbljenosti odpraviti, da pa se morajo o tem dogovoriti pogodbeni partnerji v zdravstvu v okviru Splošnega dogovora za posamezno pogodbeno leto. Še vedno je težava, da specializacije razpisuje in financira vsak zavod posebej, opozarja Dobnikova: »Število potrebnih specializacij je treba dolo?iti na podlagi epidemioloških podatkov ter primerno urediti tudi financiranje specializacij. To, da je financiranje zdaj breme posamezne ustanove, je popolnoma neustrezno in prebivalce v razli?nih regijah postavlja v neenak položaj.«

V neenakem položaju so pacienti tudi glede na kraj bivanja. Nekatere ob?ine namre? problem števila klini?nih psihologov rešujejo tako, da jih same dodatno financirajo. Celjska ob?ina za te storitve ne namenja ni?. V celjski ob?ini so zapisali, da so lani ministrstvu in ZZZS posredovali pobudo, da bi širili program klini?ne psihologije: »Lokalne skupnosti imamo z zakonom dolo?enih vedno ve? obveznosti, hkrati pa imamo zaradi znižanja povpre?nine na voljo vse manj sredstev za njihovo izvrševanje, kar se kaže pri omejenem financiranju programov, ki niso zakonsko obvezujo?i.«

Z ministrstva za zdravje jim ni uspelo pravo?asno odgovoriti, kako bodo težavo rešili.

Avtor: Špela Kuralt, Celje

Izvirna novica: Delo.si , 1. junij 2015

Prispevek je last avtorja in medija Delo.si