Slovenska vlada se zaveda problematike duševnega zdravja

(STA)

LJUBLJANA – Namen svetovnega dne duševnega zdravja, ki se od leta 1992 na predlog Svetovnega združenja za duševno zdravje obeležuje 10. oktobra, je promocija duševnega zdravja in vrednot ter spreminjanje stereotipov in predsodkov o duševnih boleznih. Letos je posebna pozornost namenjena duševnemu in fizi?nemu zdravju, je na današnji novinarski konferenci poudaril minister za zdravje Andrej Bru?an.
Andrej Maruši?, direktor Inštituta za varovanje zdravja, pa je poudaril, da zdravja ni brez duševnega zdravja.

Razvoj medicine je pripeljal do tega, da se danes duševno zdravje ne pojmuje ve? le ozko medicinsko kot odsotnost duševne bolezni in motenj, ampak kot širša kategorija, ki predstavlja jedro in temelj ?lovekovega zdravja nasploh, je poudaril minister Bru?an.

Po uradnih podatkih kar 25 odstotkov vseh ljudi po svetu prizadene ena od duševnih ali vedenjskih motenj, med katerimi je najpogostejša depresija. Prav za depresijo, ki predstavlja oviro pri vsakodnevnih dejavnostih, vodi v slabšanje kakovosti življenja, pove?uje obolevanje za drugimi boleznimi ter pove?uje nevarnost samomorilnega vedenja, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije trpi kar 121 milijonov ljudi. Sicer pa se vsaka sedma odrasla oseba vsaj enkrat v življenju soo?i z resnimi motnjami v duševnem zdravju, vsakdo pa se vsaj enkrat v življenju soo?i s duševnimi krizami, je povedal minister za zdravje.

V nadaljevanju je poudaril, da sta prav zaradi visokega davka, ki ga duševne bolezni in motnje zahtevajo od številnih posameznikov po svetu, ter zaradi jasne potrebe po izboljšanju preventive in zdravljenja duševnih bolezni, EU in Svetovna zdravstvena organizacija pripravili Evropsko ministrsko konferenco o duševnem zdravju, ki je potekala januarja letos v Helsinkih na Finskem, kjer so sprejeli deklaracijo in akcijski na?rt za podro?je duševnega zdravja.

V skladu z odlo?itvami ministrske konference bo Evropska komisija na letošnji svetovni dan duševnega zdravja predstavila Zeleno knjigo o duševnem zdravju, kar bo tudi za?etek nadaljnjih korakov EU na tem podro?ju.

Pomena problematike duševnega zdravja se zaveda tudi slovenska vlada, zato ga je uvrstila med prioritete v svojem programu, je poudaril minister in dodal, da bo ministrstvo v predlogu zakona o duševnem zdravju, ki bo javnosti predstavljen najkasneje decembra letos, v skladu z zmožnostmi že upoštevalo smernice Zelene knjige, še bolj pa jim bo sledilo v pripravi nacionalnega programa za podro?je duševnega zdravja, ki bo oblikovan v roku leta dni po uveljavitvi zakona.

Prav tako bo ministrstvo za zdravje namenilo posebno pozornost boju proti stigmatizaciji in diskriminaciji oseb s težavami v duševnem zdravju, njihovih bližnjih in tudi strokovnih delavcev.

Andrej Maruši?, ki je v uvodu novinarske konference poudaril, da nastopa bolj v vlogi nacionalnega koordinatorja za podro?je duševnega zdravja pri Svetovni zdravstveni organizaciji kot pa kot direktor Inštituta za varovanje zdravja, je najprej želel opozoriti, da duševno zdravje ni samo eno izmed podro?ij v medicini, ki se sicer imenuje psihiatrija, temve? je tudi metoda, kako priti do zdravja nasploh. V bistvu gre za neke vrste tehnike pridobivanja, ohranjanja in prepre?evanja bolezni. Duševno zdravje namre? posega na vsa podro?ja življenja.

Po besedah Maruši?a je depresiven vsak dvajseti Slovenec, vendar vsak dvajseti ne potrebuje antidepresivov, zanesljivo pa se mu depresija pozna pri njegovem vsakdanjem delu. Dodal je še, da biti depresiven še ne pomeni imeti depresijo, da je nastop depresije mo? prepre?iti, da je ozdravljiva bolezen in da je prebolela depresija lahko samo še ena izkušnja ve?.

Na novinarski konferenci je spregovoril tudi predsednik društva Ozara, ki je poudaril, da tiste nevladne organizacije, ki so v mreži javnega duševnega zdravja v Sloveniji, predstavljajo pomemben dejavnik znotraj razumevanja psihocialne podpore in rehabilitacije ljudi z duševnimi motnjami. Po poslušanju svojih dveh predhodnikov je izrazil zadovoljstvo, ker verjame, da je Slovenija ob klju?nem sprejetju nekih dokumentov in deklaracij, kot je na primer Zelena knjiga, zelo dobro pripravljena za implementacijo vseh ciljev, ki jih bodo zajemali ti dokumenti. Verjame tudi da bodo dosegli tisto nujno povezovanje, ki ga kot povezovalci pogrešajo, in meni, da je ravno to povezovanje še tisti klju?ni element, ki jim manjka, da bodo lahko ti servisi skupaj dobro delali v prid ljudem, ki imajo težave z duševno motnjo.

Objavljeno: v  Petek, 7.10.2005  
Vir: Dnevnik.si