Sprejmite svojo anksioznost

Vsak ?etrti ?lovek, ki ga sre?ate, trpi za anksiozno motnjo ali pa se bo v življenju vsaj enkrat sre?al z njo.V svoji novi knjigi Premagovanje anksioznosti za telebane sta dr. Charles H. Elliott in dr. Laura L. Smith napisala: »Sprehodite se po ulici in približno vsak ?etrti ?lovek, ki ga sre?ate, trpi za anksiozno motnjo ali pa se bo v življenju vsaj enkrat sre?al z njo.

Skoraj polovica ljudi se bo neko? tako ali druga?e spopadla z anksioznostjo, ?eprav ne bo nujno razvila katere izmed anksioznih motenj. Število ljudi z anksioznimi motnjami že desetletjanaraš?a in temu ni videti konca.« Strah pred izgubo službe, razli?ne družinske tragedije, kriminal, terorizem, pandemije in vojne grozote lahko v nas vzbujajo veliko strahu. In ko je tega strahu preve?, lahko nastopijo resnejše oblike anksioznosti. Ta pa na naše odnose in kakovost življenja lahko deluje zelouni?ujo?e. Tokrat nam pasti anskioznosti in pomen zgodnje prepoznave motnje predstavlja ustanoviteljica in predsednica Društva za pomo? osebam z depresijo in anksioznimi motnjami društva DAM Maja Vali?, univ. dipl. soc. kult. in prim. jezik..

Ali smo Slovenci anksiozen narod?

»Ne bolj kot narodi v neposredni okolici. Med kulturami so razlike med vrednotami in v njihovem vrstnem redu. V Sloveniji se zaradi npr. visoko postavljene vrednote dela bolj bojimo težav na zaposlitvenem podro?ju, manj pa kje drugje. V neki drugi kulturi je lahko druga?e in je družina pomembnejša od dela. Želim poudariti, da vsebino strahov in tesnobe pogojujejo kultura ter vrednote družbe in posameznika. Vsebina strahov ni bolezenske narave, bolezenska je pretirana skrb, ki se razraste v takšne dimenzije, da ne varuje, ampak moti. Osnovni namen skrbi oz. anksioznosti je varovanje posameznika in vrste.«.

Kako pogosto se kot motnja pojavlja v Sloveniji?

 »Po študiji Stroški možganskih bolezni v Sloveniji je imelo v letu 2004 195.000 Slovencev anksiozno motnjo. V Sloveniji je v letu 2006 zaradi anksioznosti 16,9 osebe na 1.000 prebivalcev obiskalo svojega osebnega zdravnika. Vedeti moramo, da je še veliko ljudi, ki imajo anksiozno motnjo, a ne poiš?ejo pomo?i ali pa sploh ne vedo, da jo imajo.«

Zakaj je v porastu?

»Med dejavnike, ki sprožijo anksiozno motnjo, sodijo npr. izguba delovnega mesta, finan?ne težave, težave v družini, odgovorno delovno mesto in tudi razli?ni neprijetni dogodki v okolju. In tega imamo v izobilju. Slaba gospodarska situacija in ob?utek negotovosti porajata tesnobne ob?utke. Ljudje nimamo ve? ?asa oz. si ga težko vzamemo za socialne stike in prijetne aktivnosti. Vsi nenehno hitimo in si kopi?imo obveznosti. Ob vsem tem pa pozabljamo nase in svoje potrebe. Predvsem pa pozabljamo, da spremembe v okolju zahtevajo tudi prilagoditve osebnih in družbenih vrednot ter zahtev,.«

?e je oseba anksiozna in ne poiš?e pomo?i, bo kmalu za?utila primanjkljaje v svojem življenju.

Ilustracija: M. Oblak

Kakšni ob?utki sestavljajo anksioznost?

»Nenehna zaskrbljenost in napetost. Anksiozna oseba precenjuje nevarnost, ki ji grozi, in podcenjuje možnost rešitve ter lastne sposobnosti. Nenehno se ukvarja s svojo tesnobo, ki posameznika popolnoma prevzame in zaprede v za?aran krog nenehnega razmišljanja, ki pa nima pravega u?inka – tesnobe namre? ne zmanjša.«

Kako ljudje konkretno opisujejo ob?utenje anksioznosti?

»Kot nenehno tesnobo in pri?akovanja, da se bo nekaj hudega zgodilo posamezniku, najbližjim, skupnosti, svetu …«.

In kako razlikovati med tem, kaj je normalno ob?utenje nelagodja, zaskrbljenosti, strahu in med duševno motnjo anksioznosti?

»Tesnoba ali anksioznost je del normalnega ?ustvovanja. Je neprijetno ?ustvo, ki ga po navadi spremljajo telesne in vedenjske spremembe, podobne tistim, ki spremljajo obi?ajen odziv na stres. Lahko se pojavlja postopoma ali pa se za?ne nenadno. Vsak od nas se je že sre?al s tesnobo, npr. pri pogovoru za službo, pred izpitom, potovanjem. To je povsem normalen odziv in je povezan z vrojeno in nadvse uspešnim odzivom boja oziroma bega, saj mobilizira vse razpoložljive sile v telesu. Anksioznost je odziv našega telesa na nevarnost. Hormon adrenalin se sprosti v krvni obtok in nam omogo?i, da pobegnemo iz nevarne situacije ali pa da nas pripravi na boj. Je telesni alarm in nujni mehanizem za preživetje. Primitivni ?lovek pa tudi številne živalske vrste ne bi preživeli brez takšnega reševalnega odziva telesa.«

Kaj pa ?e je teh ob?utkov preve??

»?e je tesnoba tako mo?na, da posameznika ovira pri vsakodnevnih dejavnostih, ?e vztraja, tudi ko nevarnosti ni ve?, ?e je ve?ja, kot bi pri?akovali glede na dejansko nevarnost, in ?e posameznik tesnobnosti ne more nadzorovati oziroma ?e tesnobnost nadzoruje njega, je to bolezenska tesnoba ali anksiozna motnja. V tem primeru se sproži reakcija boj – beg tudi v trenutku, ko to ni potrebno – ko je nevarnost le v naših mislih in ne v resni?nosti – lažni alarm, npr. v trgovskem središ?u, dvigalu ali pa na tržnici.«

Kakšna je torej simptomatika te motnje?

»Simptomi se odražajo v mislih, npr. »zmešalo se mi bo; tega ne zmorem; kaj ?e omedlim; kaj si bodo drugi mislili o meni«, v telesu s pospešenim utripom srca, z lovljenjem sape, oteženim dihanjem, s potenjem, z napetostjo v mišicah, s tresenjem, slabostjo, suhimi usti, z nemirnim želodcem, vrtoglavico, v vedenju, npr. z nespe?nostjo, opuš?anjem aktivnosti, ki so prej predstavljale zadovoljstvo, izogibanjem okoliš?inam, dejavnostim, krajem in ljudem, z varovalnim vedenjem – samogovor, oseba ima v roki telefon, ima pri sebi pomirjevalo, ima izdelane varovalne na?rte; lahko poseže tudi po neustreznem varovalnem vedenju: ve? kadi, pomaga si z alkoholom, zdravili in v ?ustvih, npr. kot zaskrbljenost, razo?aranost nad seboj, obup, jeza, strah, panika.«

Koliko nas lahko »stane« anksioznost?

»Dobro vprašanje. ?e je oseba anksiozna in ne poiš?e pomo?i, bo kmalu za?utila primanjkljaje v svojem življenju. ?e gledamo finan?ni vidik, bolniški stalež vsekakor vpliva na zmanjšanje dohodka. A najve?jo izgubo ?utijo na podro?ju socialnih stikov. Izogibanje družbi, opuš?anje stikov s prijatelji lahko po?asi pripelje do popolne izolacije. Ob?utek samote in osamljenosti pa le še pove?uje manjvredne ob?utke. Posledica izolacije je tudi opuš?anje prijetnih dejavnosti, še posebej športnih aktivnosti, kar pa ima lahko za posledico tudi slabše telesno zdravje. To je za?arani krog. Anksioznost pa je finan?no breme za državo. Tu mislim na zdravila in stroške obiskov pri zdravniku pa seveda na bolniško odsotnost.«

Poznamo razli?ne oblike anksioznosti …

»Generalizirana anksiozna motnja, ki vklju?uje dolgotrajno (merjeno v letih) in skoraj konstantno stanje napetosti in zaskrbljenosti; socialna fobija, pri kateri se ljudje bojijo izpostavljenosti kritiki drugih ljudi; pani?na motnja – napad izjemno hudega strahu (potenje, vrtoglavica, razbijanje srca), veliko ljudi je med napadom, ki traja cca 10 min., prepri?anih, da bodo umrli; agorafobija – strah pred tem, da bi bili ujeti oz. da se ne morejo takoj umakniti npr. iz dvigala, kinodvorane, trgovine; specifi?ne fobije – strah pred ka?ami, pajki; posttravmatska stresna motnja je zna?ilna za osebe, ki so doživele prometno nesre?o, vojno, naravne nesre?e; obsesivno-kompulzivna motnja – oseba ima strah pred okužbo, npr. z umazanijo (obsesija), zato si pretirano umiva roke (kompulzija).«

Je ta motnja genetsko ali vzgojno pogojena ali kar oboje?

»Anksiozne motnje v družini so vsekakor dejavnik, ki naredi osebo dovzetnejšo za razvoj anksioznih motenj. A odvisno je od njegovih osebnostnih lastnosti in življenjskih dogodkov. Pri posamezniku se prepleta ve? razli?nih dejavnikov,od katerih je odvisen razvoj anksiozne motnje. Imamo: dejavnike, zaradi katerih je oseba dovzetnejša za razvoj anksiozne motnje, npr. prirojena nagnjenost, anksioznosne motnje v družini, zgodnje neprijetne izkušnje, kroni?ne bolezni (rak, sladkorna bolezen, bolezni srca), dolo?ene osebnostne lastnosti (perfekcionizem, želja in potreba po nadzoru nad položajem, velika potreba po varnosti, nagnjenost k podcenjevanju lastnih sposobnosti reševanja problemov); dejavnike, ki sprožijo anksiozno motnjo, npr. razli?ni neprijetni dogodki v okolju: naravna katastrofa, prometna nesre?a, zdravstvene težave, izgube (smrt v družini, prometna nesre?a, razpad zveze, denarne težave, izguba delovnega mesta), osamljenost, kopi?enje stresnih situacij (velika odgovornost, vodenje, otrokov šolski neuspeh), pomembne življenjske spremembe (rojstvo, poroka, selitev, odgovorno delovno mesto) in dejavnike, ki vzdržujejo anksiozno motnjo – brezposelnost, osamljenost in izguba stikov z ljudmi, bolezen, nezaupanje vase, nezaupanje v možnost rešitve, težave v medosebnih odnosih, težave v službi.«

Kdaj naj se odlo?imo za zdravljenje?

»Najboljše merilo za nujnost iskanja zdravniške pomo?i je ob?utek, da je oseba sama storila že vse za obvladovanje sebe in svoje tesnobe z razli?nimi dejavnostmi (s sprehodi, pogovori, z nasveti …), pa še vedno ni dobro. Okrevanje je krajše, ?e ?lovek motnjo prepozna dovolj zgodaj. Pogovorimo se s svojim osebnim zdravnikom. Oblike zdravljenja so razli?ne: z zdravili, s psihoterapijo, z u?enjem socialnih veš?in, asertivnosti, z u?enjem reševanja problemov, z uveljavljenimi in dokazano u?inkovitimi tehnikami sproš?anja, s prijetnimi aktivnostmi. Najboljši u?inek dosežemo s kombinacijo ve? možnosti. Zdravljenje je zelo odvisno od naše soudeležbe v njem, biti moramo aktivni in ne pasivni. Vsekakor pa pogovorimo se s svojim zdravnikom in skupaj z njim poiš?imo najustreznejšo obliko zdravljenja.«

Kako pomembno je v procesu zdravljenja prepoznavanje anksioznih misli?

»Zelo, saj misli mo?no vplivajo na ?ustva in ob?utke. Kadar postanemo anksiozni ali se slabo po?utimo, je dobro, da si vzamemo trenutek za razmislek. Vprašajmo se, kakšne misli in podobe so nas obšle, tik preden smo zaznali anksioznost. Misli si lahko tudi zapišemo. Zberemo dokaze, ki podpirajo verjetnost, da je naša misel resni?na, ali pa jo zanikajo. Za anksioznost so zna?ilna miselna pretiravanja in »katastrofiziranje«, zato je pomembno, da si vzamemo ?as in se nau?imo realno oceniti verjetnost naših misli in se zavemo prehitrega sklepanja.««

Kaj pa prepoznavanje lastnih ?ustev?

»Tudi prepoznavanje ?ustev je velikega pomena. A ljudje jih težko prepoznamo in še težje izrazimo. Vzrok je tudi v tem,da so nas od majhnih nog opozarjali, da je izražanje ?ustev »neprimerno«, npr. ne bodi reva, fantje ne jokajo, ne cmeri se, saj ni tako hudo. ?e svojih ?ustev ne izrazimo in jih potla?imo, lahko ra?unamo na to, da bodo nekega dne eksplodirali kot vulkan, v kakšni obliki, pa je odvisno od posameznika (anksioznost, depresija).

Kakšne zna?ajske lastnosti prispevajo k lažjemu razvoju te motnje?

»Perfekcionizem, želja in potreba po nadzoru nad položajem, velika potreb po varnosti, nagnjenost k podcenjevanju lastnih sposobnosti reševanja problemov,precenjevanje drugih in podcenjevanje sebe (kaj bodo pa drugi rekli).«

Tesnoba je neprijetno ?ustvo, ki ga po navadi spremljajo telesne in vedenjske spremembe, podobne tistim, ki spremljajo obi?ajen odziv na stres.

Ali svetuje stroka kakšen poseben življenjski slog?

»Seveda. Samozaš?itna vedenja so razli?nih vrst. V Sloveniji imamo visokorazvito samozaš?itno vedenje, ki se izkazuje kot pazljivost v osebnih odnosih, da se ne bi zamerili, da se ne bi osmešili, da si ne bi nakopali jeze, sovraštva, zavisti in podobno. A skozi življenje ni mogo?e priti brez tega, da si vsaj malo ne umažemo ?eveljcev in poškropimo bele nogavi?ke. Zelo dobro bi bilo, ?e bi npr. enako koli?ino samozaš?itnega vedenja ljudje razvili tudi na podro?ju zahtev do sebe in neposredne okolice, saj si preve? dovolimo, da nas vodi perfekcionizem (tudi najboljše, kar sem naredil, je komaj dovolj dobro in pohvala/nagrada mi zato ni? ne pomeni), poseganja v lastno osebnost in v druge (mene – svojo mamo moraš poslušati do konca življenja in me ne zanima, kaj si ti misliš, zate ho?em samo dobro) in še bi lahko naštevali.«

Kako pomembno je pri vsem tem sprejeti svoja ob?utja in anksioznost samo?

»Zelo pomembno. Ko sprejmemo svoja ob?utja in anksioznost, strah nima ve? mo?i. Cilj obvladovanja anksiozne motnje je ravno to, da sprejmemo svojo anksioznost. Bolj kot jo v mislih in dejanjih (izogibanja) odrivamo pro? od sebe, ve?jo rušilno mo? ji dajemo, saj se odlo?amo na osnovi strahu namesto tehtnega premisleka.«

Spraševala Tjaši Artnik Knibbe.

Izvirna novica: Dnevnik priloga MOJE ZDRAVJE , 07.12.2010
?lanek je last medija Dnevnik.si