Starejši se pogosto sre?ujejo z depresijo, ki pa velikokrat ostane nezdravljena
V?asih je simptome depresije pri starejših težko prepoznati in jih pripisati depresiji, saj so lahko tudi znaki drugih bolezni. Depresija je med ženskami vsaj dvakrat pogostejša kot pri moških, medtem ko se pri starejših nad 80 let ta razlika bistveno zmanjša. Pogosteje pa se pojavlja pri stanovalcih domov za starejše, hospitaliziranih in bolnih starostnikih.
Ob vstopu v tretje življenjsko obdobje se nekateri sre?ujejo z razli?nimi težavami, med njimi so bolezni, smrti prijateljev in svojcev, pa tudi osamljenost, ko si otroci ustvarijo svoje družine in se preselijo.
Takrat za?nejo posamezniki razmišljati o svojem življenju in prehojeni poti ter ciljih, ki so jih izpolnili ali pa so ostali neizpolnjeni. Pri nekaterih pa se pojavijo razli?ne duševne motnje, med njimi tudi depresija, ki se kaže kot pomanjkanje energije, slabo razpoloženje, utrujenost, nekatere mu?i ob?utek krivde in ni?vrednosti idr., kar se lahko stopnjuje do samomorilnih idej in vedenja.
Depresija je pogostejša pri stanovalcih v domovih in bolnih
|
|
Naju?inkovitejši na?in zdravljenja depresije je psihoterapija, vendar pa |
Med starejšimi se depresija pojavi pri starih nad 75 let, kar avtorji priro?nika Spregovorimo o depresiji in samomoru med starejšimi
pripisujejo boleznim in kognitivnim težavam, ki prizadenejo ve?inoma
žensko populacijo. Depresija je med ženskami vsaj dvakrat pogostejša kot
pri moških, medtem ko se pri stariejšh nad 80 let ta razlika bistveno
zmanjša. Pogosteje se pojavlja pri stanovalcih domov za starejše,
hospitaliziranih in bolnih starostnikih.
Raziskovalci ugotavljajo,
da strmo naraš?a tudi samomorilnost, predvsem v pozni starosti. Tudi
Slovenija se po številu samomorov med starejšimi nad 65 let uvrš?a v sam
evropski in svetovni vrh. S starostjo tveganje naraš?a, še posebej pri
moških.
Kaj vpliva na razvoj duševnih motenj?
Genetski vpliv se z leti manjša, saj se depresija pogosteje pojavi pri tistih, ki so jo imeli že v aktivni dobi. Vzroke pripisujejo tudi neustrezni prehrani v starosti, kar lahko vodi v izgubo teže in apetita. Pomanjkanje vitamina B12 in razmerje med maš?obnimi kislinami omega 6 in omega 3 naj bi tudi spodbudilo razvoj depresije. Ravno tako se z njo spoprijemajo bolniki s sr?no in sladkorno boleznijo ter parkinsonovo boleznijo. Pogosto pa za njo zbolijo tudi dementni ljudje in posamezniki z motnjami spanja.
Zagotovo so razlogi tudi v osebnostnih zna?ilnostih posameznikov, saj so nekateri ob?utljivejši na stresne dogodke že v mladosti, kar se v starosti ne spremeni. Tudi soo?anje in obvladovanje stresa v mladosti lahko vpliva na razvoj depresije v starosti. Stresnih dogodkov pa je v starosti še ve? in tisti, ki se nanje odzovejo z nemo?jo, imajo ve?jo možnost za razvoj depresije. Na pojav lahko vplivajo tudi druge duševne motnje, na primer anksioznost in pojav depresije v aktivni dobi.
Pomembna je socialna podpora, ki pa je ne sme biti preve?
 |
|
Raziskave kažejo, da ljudje, ki se ukvarjajo z razli?nimi dejavnostmi, |
Starejši posamezniki, ki živijo sami, predvsem zaradi smrti partnerja ali lo?itve, so ravno tako izpostavljeni tveganju za razvoj depresije. K temu lahko pripomore tudi slab finan?ni položaj starostnikov, kar se kaže v manjši dostopnosti do zdravniške oskrbe. Poleg tega se s starostjo socialni krog manjša, kar lahko vodi v osamo. Strokovnjaki so ugotovili, da je pri socialni podpori pomembna predvsem kakovost, in ne število in pogostost obiskov. ?e je tega preve?, predvsem pri tistih, ki si želijo ostati neodvisni, se namre? prav tako lahko pojavijo depresivni simptomi.
Na razvoj duševnih motenj vplivajo tudi medosebni odnosi v partnerstvu ali družini, saj se s starostjo vloge v družini spreminjajo, kar nekateri težko sprejmejo.
Bolezni, skrb za svojce, finan?ne težave
Depresijo lahko povzro?i tudi skrb za bolnega svojca, predvsem
tistega, ki ima demenco. Tisti, ki je v vlogi skrbnika, ima precej
omejitev, saj mora biti ve? ?asa ob bolniku. Stanje se še poslabša ob
nepodpori okolja in drugih družinskih ?lanov. Pomemben dejavnik je tudi
izguba partnerja, zaradi ?esar se ženske pogosteje sre?ujejo s
finan?nimi težavami, za moške pa je po smrti sopotnice najve?ja težava
skrb za gospodinjstvo. Seveda je to povezano tudi z vlogami v družini.
Zagotovo
je eden izmed stresnih dogodkov tudi funkcionalna oviranost, kar je
povezano z mobilnostjo, skrbjo za osebno higieno, ravnanje z denarjem
idr. K temu lahko prištejemo tudi razli?ne kroni?ne bolezni in nizek
socialno-ekonomski status, spremembo bivalnega okolja (odhod v dom
starejših), finan?ne težave zaradi upokojitve itd. Na razvoj depresije
lahko vpliva tudi jemanje nekaterih zdravil.
Med starejšimi nad 65
let, ki so naredili samomor, ni bil nikoli vzrok samo en dejavnik,
ampak je šlo vedno za preplet dejavnikov. Obi?ajno so trpeli tudi za eno
od duševnih motenj.
Kako prepre?iti razvoj duševnih motenj?
Telesno zdravje in miselno delovanje ter dober finan?ni in socialni status so glavni dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje starostnikov. Bistvenega pomena so tudi socialna podpora in sposobnost prilagajanja posameznika na razli?ne situacije ter reševanje težav, ki se pojavljajo v starosti. Zagotovo pa je najbolje, da se posamezniki vklju?ijo v razli?ne dejavnosti, ki jih ponujajo razli?ne izobraževalne organizacije. Tam lahko izberejo dejavnosti, ki jih veselijo. To so lahko razli?ni konji?ki, izobraževanje, varovanje vnukov, prostovoljstvo idr.
Prepoznavanje simptomov depresije
 |
|
Depresija se pogosto pojavi pri bolnikih po možganski kapi, lahko pa je ta tudi vzrok za nastanek kapi. Foto: EPA |
V?asih je simptome težko prepoznati in jih pripisati depresiji, saj so lahko tudi znaki drugih bolezni. Pozorni postanite, ko posamezniki tarnajo nad bolezenskimi stanji, ki jih zdravnik ne potrdi. Pogosto ostanejo duševne težave spregledane tudi zato, ker nekateri starostniki ne izražajo svojih ?ustev, predvsem negativnih. Pogosto tudi pri zdravniku povedo le za telesne bole?ine, o duševnih težavah pa ne spregovorijo. Na depresijo lahko kažejo tudi težave s spominom ali koncentracijo. Ob bolezni se lahko pojavijo motnje vedenja, na primer zavra?anje hrane, agresivnost, nezanimanje za okolico, zaprtost vase, zasvojenost z alkoholom, ?e te prej ni bilo idr.
Znaki duševnih motenj ostanejo pogosto spregledani
Izsledki raziskav kažejo, da pri ve?ini starostnikov zdravniki ne prepoznajo depresije, kar je zelo skrb vzbujajo?e, sploh ?e pri posamezniku obstaja tveganje za samomorilno vedenje. Poleg tega so v raziskavah ugotovili, da je kar 70 odstotkov bolnikov, starih nad 55 let, pred samomorom obiskalo zdravnika. Znaki duševnih motenj so pogosto spregledani, ker se prekrivajo z znaki drugih bolezni, ki jih imajo starostniki. Poleg tega pa ti niti ne govorijo z zdravnikom o duševnem zdravju.
Bodite pozorni na spremembe vedenja
Depresija se pogosto pojavi pri bolnikih po možganski kapi, lahko pa je ta tudi vzrok zanjo. Z razvojem depresije se lahko pojavijo tudi druge bolezni, kot so sladkorna in sr?ne bolezni, medtem ko jo funkcionalna oviranost in zdravila lahko sprožijo. Pomembno je ohranjati telesno in duševno zdravje, kar je zelo povezano, so zapisali strokovnjaki.
Pri znancih in svojcih bodite pozorni na znake, ki so lahko simptomi depresije, vendar so hkrati lahko povezani tudi z drugimi boleznimi. Starejši ljudje redkokdaj govorijo o žalosti, pogosto tarnajo nad razli?nimi težavami, navajajo težave s spominom, so apati?ni, nimajo volje, lahko se spremeni tudi njihovo vedenje.
Zdravljenje z antidepresivi
Pogosto bolnike zdravijo z antidepresivi, ki ne povzro?ajo odvisnosti, kot so nekateri prepri?ani, trdijo avtorji priro?nika. Bolniki pogosto verjamejo v nesmiselnost zdravljenja, saj so prepri?ani, da jim nih?e ne more pomagati. Pri?akujejo tudi hitre spremembe, vendar je u?inek viden šele po dvotedenskem ali štiritedenskem jemanju zdravil. V hujših primerih pa bolnike napotijo do psihiatra.
Na psihoedukativnih delavnicah se bolniki družijo in pogovarjajo o bolezni
Lahko pa jih zdravniki napotijo na psihoedukativne delavnice, kjer bolnike seznanijo s težavami, ki jih povzro?a bolezen, jim omogo?ijo, da spregovorijo o težavah, si izmenjajo izkušnje in se medsebojno podpirajo in spodbujajo. Cilj je, da se udeleženci delavnic družijo med sabo in po koncu ohranijo stike. Delavnice so namenjene tistim, ki trpijo za blago ali zmerno obliko depresivne motnje, in tudi svojcem, za katere je zaželeno, da so na delavnicah navzo?i. Delavnice so brezpla?ne, bolniki potrebujejo le napotnico zdravnika.
Psihoterapija je med starejšimi najuspešnejša metoda zdravljenja
Poleg delavnic je za obravnavo bolnikov z depresijo in samomorilnim vedenjem na voljo tudi psihoterapevtsko zdravljenje. Traja dalj ?asa kot delavnice, ki so po navadi v okviru štirih sre?anj. Primerna je za starejše bolnike, ki odklanjajo antidepresive ali bi jemanje zdravil pomenilo kontraindikacijo. Psihoterapevtsko zdravljenje starejših je podobno kot zdravljenje mlajših, le tematika je druga. Pri starejših so to izguba bližnjih, omejitve, ki jih imajo starostniki, spremenjen življenjski slog, funkcionalna oviranost. Po kon?anem zdravljenju se starostniki bolje po?utijo, saj imajo ve? samozavesti in samospoštovanja, zmanjšan ob?utek jeze in nemo?i ter boljše medsebojne odnose. Kljub dobrim rezultatom psihoterapijo uporabljajo redko, ?eprav so starostniki s hujšimi depresivnimi motnjami dali prednost terapiji in ne jemanju antidepresivov.
Nikoli vam ne sme postati dolg?as
Pomembno je, da zdravstveno osebje spodbuja paciente, da ohranjajo telesno in duševno zdravje predvsem v obdobju upokojevanja in v nadaljevanju pri staranju. Poleg ustrezne prehrane morajo poskrbeti za dovolj po?itka in spanja, za sproš?anje, redno telesno dejavnost, redno vzdrževanje kondicije. Ob tem lahko pomagajo tudi fizioterapevti in delovni terapevti. Predvsem pa naj se ukvarjajo z dejavnostmi in konji?ki, ki jih veselijo in osre?ujejo. To je lahko vrtnarjenje, skrb za živali, branje, ukvarjanje z ro?nimi spretnostmi ali kulinariko idr. Vklju?iti se je dobro tudi v razli?na društva za vzdrževanje socialnih stikov, saj to zmanjšuje ob?utek osamljenosti, ki vodi v razvoj duševnih motenj. Ravno tako se je dobro veliko pogovarjati in obiskovati znance in sorodnike, ki živijo sami in imajo manj socialnih stikov.
Raziskave kažejo, da ljudje, ki se ukvarjajo z razli?nimi dejavnostmi, redkeje obiskujejo zdravnika, imajo manj tveganja za razvoj duševnih motenj, se bolje po?utijo in so zadovoljni v življenju. Svojci starejše spodbujajte pri njihovih dejavnostih in jim dajte ob?utek avtonomnosti, nadzora in mo?i, tako da jim pri opravilih, ki jih lahko storijo sami, ne pomagate.
Avtorica: Bojana Lekše
Izvirna novica: RTVSLO.si , 9. januar 2016
Prispevek je last medija RTVSLO.si
Dodaj odgovor