Ste se resni?no pripravljeni spraviti v red?

Premislite o svojih slabih navadah
Predebeli smo. Kadimo. Popijemo preve? alkohola. Ne telovadimo dovolj. In veliko preve? smo pod stresom.
Po?asi se ubijamo in se tega zavedamo. Pa kljub temu ne odnehamo – pretirano jemo, prižgemo si naslednjo cigareto, valjamo se pred televizijo in zlijemo vase še eno pivo… Nekaj najve?jih mislecev iz sveta genomike, nevroznanosti, biokemije in evolucijske psihologije razmišlja o Big Macu med medicinskimi vprašanji:
Zakaj se ljudje tako težko spremenimo?

Je možno, da nam manjka nekakšen gen za samodisciplino? Ni prav verjetno, ?eprav nedavne raziskave, ki jih je povzela (ameriška, op.pr.) Nacionalna akademija znanosti nakazujejo, da morda prav kombinacija genov ter okoljskih faktorjev vpliva na ljudi, da težko nadzirajo svoje navade.

Vsako leto obnovimo svoje zaobljube o spremembah, kot da nas preteklost ni prav ni? nau?ila. Tedaj odpremo svoje denarnice. V zadnjih letih: 63 milijard dolarjev zapravljenih za nizkokalori?no, nesladkano, nemastno hrano z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov; ve? kot 1 milijardo dolarjev na izdelkih za prenehanje kajenja in razne programe; 46 milijard dolarjev za diete in fitness programe, zdravila in operacije. V isti sapi državna zdravstvena industrija zapravi stotine milijard za zdravljenje prepre?ljivih bolezni v procesu, ki ga je H.L. Mencken prepoznal že pred desetletji: “Resni?ni namen medicine,” je rekel, “ni napraviti krepostnih ljudi; temve? varovati in reševati ?loveštvo pred posledicami ?lovekovih razvad.”

Zdravniki, študije in strokovnjaki so poudarili, da je stvar, ki resni?no pomaga pri spremembi ?lovekovega vedenja težko izmerljiva, a hkrati silno mo?na.

Sprememba pride iz srca, ne iz glave.

Korenine problema
Razen takrat, ko nas je strah. Strah je zelo slab motivator za osebne spremembe.

Razmislek: Zdravniki z Washingtonske Univerze za medicino v St. Luisu so ugotovili, da je v skupini kadilcev, ki so bili operirani za odstranitev plju?nega raka v zgodnji fazi, skoraj polovica znova segla po cigaretah v slede?ih 12 mesecih. Ve?ina teh je ponovno za?ela kaditi po dveh mesecih. V neki drugi študiji, ki so jo opravili raziskovalci na Univerzi Johns Hopkins, kar devet od desetih pacientov, ki so prestali operacijo za koronarni obvod, ni upoštevalo nasvetov za izboljšanje svoje prehrane, telesne vadbe in zmanjšanje stresa.

Ko je nekdanji Disneyjev izvršni direktor Michael Eisner prestal urgentno angioplastiko za zamašeno arterijo, se je vsaj poskusil spremeniti. Vpisal se je na jogo in najel inštruktorja, ki je vsak dan prišel k njemu na dom. S?asoma pa je “vadba joge v glavnem postala nadomestek za stres, ki sem ga sicer pridelal pri hitenju na sestanke,” piše v svoji avtobiografiji Work in Progress. “?ez nekaj tednov sem prenehal, razmišljal sem, da bo moje življenje veliko manj stresno, ko se preneham tako truditi pri iskanju sprostitve.”

?e drži, kar je namignila ameriška služba Generalnega kirurga (U.S. Surgeon General, služba s podro?ja javnega zdravstva, ki oskrbuje državljane z najboljšimi informacijami o tem, kako izboljšati svoje zdravje in zmanjšati tveganja, op.pr.), da bi 70 odstotkov obolenj naroda lahko prepre?ili z ve? telesne vadbe, boljšo prehrano, manj kajenja in z izboljšanim okoljem, potem je prepoznavanje skupnih imenovalcev med ljudmi, ki so se uspešno spremenili, nekakšen sveti gral javnega zdravstva.

Kelly Brownell, ustanovitelj Yaleovega Laboratorija za zdravje, ?ustva in vedenje, govori o zapleteni ena?bi intelektualnih, ?ustvenih ter pogosto tudi fizi?nih spodbud, ki so prisotne pri premagovanju slabih navad. Po njegovem se najpomembnejši faktorji dotikajo posameznikovih težav na poti do uspeha.

“?e vam je težko, ko ste sami, potem lahko pri premagovanju slabih navad pomaga gradnja nekakšne socialne mreže. ?e se borite z depresijo, je smiselno iskanje pomo?i pri premagovanju depresije,” pravi Brownell.
Dokler ljudje ne prepoznajo osnovnih sprožilcev, ki vodijo v nezdrave navade, so zastonj vsa motivacijska sporo?ila, pravijo vedenjski strokovnjaki. Spopadanje z dejanskimi katalizatorji slabih navad pa lahko prebudi izredno mo? za spremembe.

Petinštiridesetletna poklicna pisateljica – ki ni želela biti imenovana – je opisala, kako je izgubila skoraj 45 kg v treh letih po intenzivnem iskanju same sebe. “Morala sem premisliti, `Zakaj po?nem dolo?ene re?i, ki niso tako zdrave?` in potem razmisliti o tem, kaj me spodbuja ne le pri zdravem, ampak tudi pri nezdravem vedenju. Kaj s tem pridobim?”

Ljudje se na slabe navade, kot je kajenje, naslonijo takrat, ko ne uspejo razviti zdravih mehanizmov za spopadanje s težavami, meni John Banzhaf, profesor prava na Univezri George Washington in izvršni direktor obmo?ne protikadilske skupine Action on Smoking and Health. “V?asih tudi cigareta ne zadostuje ve?, zato se premaknemo k alkoholu. In tako dalje.”

Veliko laže je pose?i za kratkotrajnim olajšanjem v obliki dvojnega cheeseburgerja, cigarete ali dveh koktajlov in zanemariti možnost dolgoro?nejših zdravstvenih težav. Raziskave kažejo, da lahko tudi grožnje, kot je denimo “Umrl boš, ?e ne prenehaš…” proizvedejo u?inek otopelosti.
“V?asih je dobronamerna brca lahko tudi prijazen na?in, da nekoga prebudimo,” pravi John Kotter, harvardski profesor in avtor uspešnice o spremembah. “A predstavljajte si, da bi morali tri mesece nekoga brcati vsakih pet sekund.”

Konec koncev, pravi, je motiviranje s strahom težko prenašati.
To pa pripelje posameznika nazaj k zapletenemu procesu spoznavanja sprožilcev, ki spodbujajo nezdravo vedenje in nato še k razvijanju mehanizmov za napovedovanje teh sprožilcev ter popravljanje napak, ko se pojavijo, pravi Brownell.

Brownell, ki je kritiziral zavajujo? marketing industrije hitre hrane, je prvi zagovarjal sporno idejo o “Twinkie davku” na nezdravo hrano. (Twinkie je priljubljeno mehko pecivo s kremastim polnilom – na sliki, op. p.)

V skupnostih, kot je urbani Baltimore, kjer je debelost velik problem, so raziskovalci Univerze Johns Hopkins ugotovili, da je razvijanje novih navad znotraj družbenih skupin mnogo u?inkovitejše od groženj na plakatih, opozoril na proizvodih ali svaril zdravnikov. Mnenjski voditelji med vrstniki in podpora skupine, verjamejo, izjemno pomagajo pri spremembah, pa naj gre za hujšanje, kajenje ali telovadbo.

“?e se želite spremeniti in svoje novo vedenje zadržati skozi ?as, potrebujete okrog sebe ljudi, ki podpirajo vaše spremembe,” pravi John Holtgrave, vodja nedavno ustanovljenega Oddelka za zdravje, vedenje in družbo na šoli za javno zdravstvo Johns Hopkins Bloomberg.

Koren?ek in palica
?e bi bil odgovor zgolj v podpori, bi 10 milijard dolarjev vredna Ameriška industrija za samopomo? in podporo gotovo prevladala na trgu kot zastopnik za vedenjske spremembe. ?e pa vzamemo za zgled neuspešen boj proti kajenju v New Yorku, bo o?itno treba poiskati nekaj drugega.

Na mestnem Oddelku za zdravje trdijo, da se pogostost kajenja ni zmanjšala navkljub ve?letnim javnim izobraževalnim kampanijam in obsežnim naporom za odvra?anje ljudi od kajenja v javnih prostorih. V letu 2002 pa je mesto uvedlo prepoved kajenja v javnih prostorih in v naslednjih dveh letih naj bi po podatkih Oddelka za zdravje prenehalo kaditi okrog 200.000 ljudi. Mesto se sedaj obra?a še k predebelim v upanju, da bi svojim prebivalcem lahko pomagalo pri ustreznejšem prehranjevanju.

Pristop s palico je na splošno bolj u?inkovit pri spremembah v ve?jem obsegu, mnogo manj pa kot individualni motivator, pravijo raziskovalci. Prav zato nekatere zavarovalnice zara?unavajo višje premije za zavarovance z nezdravimi navadami, dolo?ena podjetja pa so sprejela odlo?itev o nezaposlovanju kadilcev.

Zaposlovalci, kot so L.L. Bean in Sodexho, so vpeljali svojo lastno razli?ico “Twinkie davka” na nezdravo hrano z zvišanjem cen sladkih in slanih prigrizkov v svojih kuhinjah, dobi?ek pa namenjajo subvencioniranju bolj zdrave hrane. U?inkovitost tovrstnih cenovnih prijemov se bo pokazala ?ez ?as. Kljub vsemu pa ostaja prepri?anje, da so iniciative javnega zdravstva še vedno le del borbe za pritegnitev pozornosti kupcev. Delno tudi zato, ker se njihova redno-jejte-špina?o sporo?ila izgubijo v poplavi podjetij, katerih edini cilj je prepri?evanje že tako predebelih Ameri?anov, da kupijo še ve? hrane.

“Tržniki se le redko omejijo na racionalno apeliranje,” pravi Richard Daynard, profesor na Northeastern University School of Law, ki je sodeloval pri toba?nem pravdanju in se sedaj obra?a k problemu debelosti. “V javni fantaziji naj bi racionalno apeliranje uravnotežilo odlo?itve ljudi.”

Daynard meni, da se je most med javnim znanjem in zasebnim zdravjem pokazal v toba?nih vojnah.
Ko je American Legacy Foundation objavila svojo kampanijo “Resnica” (Truth) o prikrivanju dokazov, da kajenje škoduje zdravju, so se potrošniki pritožili zaradi prevaranosti s strani toba?ne industrije.

“Potrebno je uporabiti snov, ki ljudi ?ustveno razburi, priti v njihovo notranjost, priti k njim domov,” pravi Daynard. O zdravem prehranjevanju/telovadbi/zmanjšanju stresa meni: “Mislim, da se bitka sploh še ni prav za?ela.”

To pa ne bi smelo odvrniti posameznikov od tega, da si sami zastavljajo zaobljube in cilje, pravi Rick Botelho, profesor družinske medicine na Rochesterski Univerzi in avtor knjig o motivaciji in vedenjskih spremembah.

“Dobra stvar novoletnih zaobljub je, da imajo ljudje, ki si jih zadajo, dvakrat ve? možnosti za uspeh kot ljudje, ki se ne zaobljubijo,” pravi. “Slaba stran je, da se zelo malo ljudi spremeni kar spontano. Ni dvoma, da bolj ko se trudimo, ve?je možnosti imamo za uspeh.”

Avtorica: Anita Huslin, pisateljica za Washington Post

Objavljeno: v Washington Post, torek, 2. januarja 2007
Avtorske pravice:  1996-2007 The Washington Post Company
Spletni vir
?lanek je last ?asopisa Washington Post ter avtorice
Prevod: DAMa
Vir slike