Stigmatiziranje depresije: ‘Že 15 let se zdravim pa nikoli nisem želel škodovati drugim’
Desetletja se psihologi in psihiatri borijo, da bi zmanjšali predsodke in diskriminacijo, ki zaznamujejo bolnike z duševnimi motnjami. Poro?anje, da je depresija razlog za kruto dejanje nemškega pilota, je po mnenju strokovnjakov neutemeljeno in izni?uje njihovo delo, saj le pove?uje stigmo.
Medtem ko preiskovalci iš?ejo razlog, zakaj se je Andreas Lubitz odlo?il, da strmoglavi potniško letalo in ubije 149 oseb na krovu, skupine za duševno zdravje opozarjajo, da je zaradi poro?anj v primeru 27-letnega nemškega pilota in navajanj, da ga je v dejanje potisnila dolgotrajna depresija, to mo?no pove?alo stigmo, ki zaznamuje duševne bolezni in vse, ki trpijo zaradi le-teh.
V skupni izjavi za javnost so obsodili ugibanja o duševnem zdravju pilota in opozorili, da so bolniki, ki trpijo za duševnimi boleznimi, že tako zelo zaznamovani v družbi in zaradi stigme prisiljeni prikrivati svojo bolezen. Še ve?, v združenjih za duševno zdravje opozarjajo, da bodo zaradi tega primera duševni bolniki opustili zdravljenja ali ga sploh ne bodo iskali.
Psihiatrinja: diagnoza le del osebnosti in ne determinira dejanja
Psihiatrinja Vesna Švab je v zvezi z nesre?o letala Germanwings dejala, da je potrebno po?akati na ve? podatkov, da se lahko oceni, kako je bilo s pilotovim psihi?nim stanjem. Prav tako je opozorila, da je ljudi z depresijo danes veliko. Glede duševnih motenj ugotavlja, da bo kar tretjina ljudi vsaj enkrat v življenju doživela hudo duševno motnjo, zaradi katere bo potrebovala pomo?, med temi motnjami pa je najpogostejša depresija. “Pri vsakem dogodku, kjer se uporabi diagnoza zato, da se ozna?i kot o?iten vzrok za neko zlo dejanje, ki je o?itno moralo imeti ve? vzrokov, to odpre vrata predsodkom in diskriminaciji,” opozarja Švabova in dodaja, da se je izni?ilo preventivno delo, ki je bilo opravljeno, da bi vendarle zmanjšali stigmo glede duševnih obolenj.
“Celotnega ?loveškega bitja in njegovega funkcioniranja v celoti ni mogo?e zajeti z nobeno diagnozo. Ta je le del ?lovekove osebnosti in v nobenem primeru ne determinira v celoti ?lovekovega vedenja. Je le nekaj, s ?imer si zdravniki pomagamo, da ljudem lažje pomagamo, jim stopimo ob stran, kadar so v hudih duševnih stiska. Nikakor pa diagnoza sama po sebi ne more determinirati nobenega hudega dejanja, bodisi obrnjenega proti sebi ali drugim,” opozarja Švabova.
Zaradi predsodkov ljudje ne bodo iskali pomo?i
Najve?ja ovira h kakovostni obravnavi ljudi, ki trpijo za eno od duševnih motenj, je prav stigma in diskriminacija. “Ljudje ne iš?ejo ustrezne pomo?i, ker nanje gledamo skozi lupo predsodkov in se do njih vedemo diskriminatorno. Hkrati pa je potrebno vedeti, da je pravo?asna in hitra pomo? pri duševnih motnjah ve?inoma zelo uspešna.”
“Zmanjševati dostop do pravo?asne pomo?i je nekaj, kar je narobe iz strokovnega stališ?a, prav tako povzro?a ogromne posledice v ne prepoznavanju in prepoznem odkrivanju ter zdravljenju zato trpljenju številnih ljudi. Opozarjanje proti stigmatizaciji, zmanjševanju predsodkov, da bodo ljudje poiskali pomo? in o tem spregovorili, je klju?no, ne pa, da stigmo s prehitrimi sodbami še pove?ujemo,” pravi Švabova.
| Preberite mnenje pilotke in psihologinje Maje Meško, ki je v letalski nesre?i na Korziki izgubila o?eta kopilota in polbrata. |
Povezovati depresijo s tem zlim dejanjem je neustrezno
Paul Farmer, ki vodi združenje Um (Mind) je za Newsbeat dejal: “Vsi si prizadevamo razumeti, kaj se je zgodilo v tej tragi?ni letalski nesre?i, a žal obstaja nevarnost, da se zaradi poro?anja vzpostavi korelacija med depresijo in tem dejanjem. Gre za preveliko posploševanje, ki ni potrjeno z verodostojnimi dokazi.”
Preiskava sploh še ni zaklju?ena, pa že vsi mediji poro?ajo, da je depresija pognala pilota v to dejanje, opozarja Farmer. “Vse skupaj je sedaj videti tako: vsi, ki trpijo ali so trpeli za depresijo, so nevarni za širšo javnost. Na tiso?e ljudi opravlja stresne poklice, se bori zoper depresijo in izgorelost, pa vseeno dobro opravlja svoje delo,” pravi Farmer.
Angleški psihiater in vodja kraljevega kolidža za psihiatrijo Simon Wessely je dejal, da je potrebna velika mera previdnosti pri poro?anju o teh zadevah, še posebej, ker niso znani vsi dokazi. “Ne smemo prehitro soditi. Morda je ta pilot res imel depresijo, a se je potrebno zavedati, da ima samo v Veliki Britaniji depresijo ve? milijonov ljudi. Depresija je pogosto ozdravljiva, stigma in izlo?itev iz družbe pa sta tista dejavnika, ki vplivata na to, ali bodo bolni poiskali pomo? in o tem sploh spregovorili,” opozarja Wessely.
‘Že 15 let se zdravim za depresijo pa nikoli nisem želel škodovati drugim’
Na Twitterju so zaokrožile objave, v katerih osebe, ki so se ali se še zdravijo za depresijo opozarjajo, da je povezovanje depresije in samomorilnosti ter navezovanje na letalsko nesre?o nemškega letala v Alpah povsem neprimerno. “Zaradi depresije bi morda lahko škodoval sebi. Nikoli v teh 15 intenzivnih letih nisem – prav tako ne poznam nikogar, ki bi – želel škodovati drugim,” je na Twitterju zapisal Matt. Spet drugi pa je zapisal: “Že leta se borim z depresijo, pa zato še nisem oseba, ki bi bila pripravljena ubiti 150 oseb.”
da bodo ljudje poiskali pomo? in o tem spregovorili, je klju?no, ne
pa, da stigmo s prehitrimi sodbami še pove?ujemo,” pravi Švabova.
‘Ameriški psiholog: ?e priznaš, da imaš duševne težave, si šibak’
Ameriški psiholog: ?e priznaš, da imaš duševne težave, si šibak”Duševne bolezni so stigmatizirane na vseh podro?jih. Ljudje se o stresu, depresiji ali tesnobi sploh ne upajo spregovoriti, še posebej ne na delovnem mestu, saj se bojijo, da se jih bodo delodajalci poskušali hitro znebiti,” opozarja psiholog Cary Cooper z Univerze v Lancasterju, ki se je podrobno ukvarjal z duševnim zdravjem pilotov. “Duševne bolezni so zelo pogoste. Statistika pravi, da bo vsak ?etrti Zemljan vsaj enkrat v svojem življenju doživel eno od duševnih bolezni in nekaj od teh ljudi bo zagotovo tudi pilotov. Žal je v naši družbi priznanje, da imaš katero od duševnih težav, znak šibkosti. Ko se odlo?aš za enega od ‘ma?o’ poklicev, kot je poklic pilota, se žal zgodi tudi to, da osebe skrivajo zdravstvene podatke,” pravi Cooper in dodaja, da je klju?no vprašanje, kako bodo letalske družbe ocenjevale, kdaj nekdo, ki ima duševne težave, še lahko leti in kako bodo delodajalci odlo?ili, kdaj nekdo potrebuje le nekaj prostega ?asa, da uredi svoje težave. “Ne pa, da jih bo strah priznati svoje težave, ker bo velika verjetnost, da bodo odpuš?eni.”
| Pomo? v stiski: 112 Reševalna služba 01 520 99 00 Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro) 116 123 Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna brezpla?na številka 24 ur na dan) 116 111 TOM brezpla?ni telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 20. uro) www.zivziv.si Spletna stran za razumevanje samomora za odrasle, bližnje in medije www.tosemjaz.net Spletna stran za mlade . |
Avtor : Šašek Kocbek
Izvirna novica: 24UR.com , 31. marec 2015
Prispevek je last medija 24UR.com
Dodaj odgovor