Strah je ?ustvo, o katerem premalo vemo

Da bi se osvobodili strahov, moramo po eni strani razumeti, kaj se dogaja, po drugi pa si pridobiti ob?utek varnosti in temeljnega samozaupanja.Kdo ne pozna telesnih odzivov na strah, kot so stiskanje v trebuhu in prsih, suho grlo, potne roke in mehka kolena? Prav neprijetno je vselej, ko ne zmoremo povedati tega, kar mislimo, in to zaradi strahu. Tudi mnogi naši manj prijetni spomini so povezani s strahom.

Morda smo zaradi strahu, ki je sabotiral našo samozavest, opustili študij. Se zaradi strahu nismo znali postaviti zase in se dogovoriti za ustrezne meje v odnosih? In kar je najpomembnejše, morda nam strah še danes kroji usodo, pa ne vemo, kaj storiti.Strah je eno najpogosteje ob?utenih ?ustvenih stanj. Hkrati je to ?ustvo, o katerem premalo vemo in se ga pogosto sramujemo. Pod besedo strah se skriva niz najrazli?nejših oblik strahu. Da bi se ?ustvo strahu pojavilo, moramo biti v položaju, v katerem sta izpolnjena vsaj dva pogoja. Verjeti moramo, da je ogrožena neka naša vrednota (življenje, zdravje, otrok, partner, ugled, svoboda, imetje, samopodoba…) in da smo nemo?ni ali premalo pripravljeni, da bi se tej grožnji lahko u?inkovito zoperstavili.

Morda nam strah kroji usodo, pa ne vemo, kaj storiti. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Spodbujevalec in prepre?evalec

V ozadju strahu je samoohranitveni nagon. Osnovna vloga obi?ajnega strahu je, da dvigne raven energije v telesu. Zaradi strahu pride v organizmu do stresnega odziva, ki na hitro mobilizira energijo, potrebno za ?imprejšnji umik iz nevarne situacije. ?e smo kot pešec udeleženi v prometu in za nami nenadoma nekaj zatrobi ali zaškripa, se zelo hitro obrnemo, posko?imo in umaknemo prav zahvaljujo? temu mehanizmu. Strah v tem primeru igra vlogo nekakšnega spodbujevalca, ki nas požene v aktivnost, da bi se ?im prej rešili iz nevarne situacije. Po drugi strani pa ima strah lahko tudi funkcijo prepre?evalca. Prepre?uje nam, da bi se spustili v dejavnosti, kjer obstaja dolo?eno tveganje. Gre za dejavnosti, kjer obstaja velika verjetnost, da se nam bo pripetilo nekaj neprijetnega ali celo nekaj hudega, ?e se bomo spustili v to (skok v globino, spust po strmem pobo?ju…). To seveda ne pomeni, da se v dolo?eno dejavnost nikakor ne bi smeli spustiti, marsikdaj nas strah zgolj opozarja, da je treba biti previden ali da bi bilo dobro razmisliti, na kakšen na?in se bomo spustili v to dejavnost.

Zakaj imamo težave s strahom?

S strahom imamo težave predvsem zato, ker se nismo zares spoznali s tem ?ustvom. Morda smo tudi naleteli na nerazumevanje, ko nas je bilo strah. Nekateri so slišali stavke, kot: "Menda te ja ni strah, poglej druge, kako se ni? ne bojijo!" Na tak na?in smo dobili informacijo, da to, kar ?utimo, ni prav, da je z nami nekaj narobe, saj se bojimo, ?eprav ni nobenega razloga za to. Tako smo za?eli strah potiskati ali se ga bati.

?e dolo?enemu ?ustvu zapremo njegovo naravno pot, si bo poiskalo drugo, ki pa je ponavadi neustrezna – to seveda velja tudi za strah. V življenju se tako ?ustvo strahu pojavlja v neustreznih trenutkih in na nepravi na?in. Da bi se osvobodili strahov, moramo po eni strani razumeti, kaj se dogaja, po drugi pa si pridobiti ob?utek varnosti in temeljnega samozaupanja. Samo z razumevanjem mehanizma, ki strah povzro?a, si najve?krat lahko pomagamo le delno. Poglejmo primer.

?e se ob misli na bližajo?i se izpit pojavi strah, lahko v njem vidimo predvsem svarilno funkcijo, saj nas opozarja, da se rok bliža in da se je treba na izpit pripraviti. ?e pa se zaradi tega strahu ne moremo pripravljati, ?eprav je še dovolj ?asa, pa to govori o samooceni lastnih sposobnosti. Trema med izpitom, ki nas povsem ohromi – tudi miselno, tako da pozabimo še tisto, kar smo vedeli – je v bistvu posledica groze. ?e se nam to dogaja, je v nas zasidrano prepri?anje, da nam zagotovo ne bo uspelo in da proti temu ni? ne moremo narediti. Seveda je ta ocena najve?krat zgrešena, zlasti ?e smo se pripravili na izpit.

Zato je pridobivanje ob?utka varnosti in temeljnega samozaupanja klju?nega pomena, ?esar se lahko lotimo na dva na?ina, ki se dopolnjujeta. Prvi na?in je soo?anje z na videz ogrožajo?imi situacijami, vendar v varnem okolju in ob ustrezni podpori drugih. Na tak na?in v položajih, v katerih se pojavlja strah, pridobimo nove pozitivne izkušnje, ki s?asoma prekrijejo star vzorec odzivanja. Drugi na?in je vzpostavljanje stika s svojim duhovnim središ?em, na primer z meditacijo, kar nam ob redni praksi daje ob?utek ve?je notranje gotovosti in prispeva k temu, da se bolje zavedamo sedanjega trenutka. V svoji zavesti se namre? zelo pogosto oziramo na pretekle izkušnje in si na tej osnovi rišemo podobo prihodnosti – v primeru strahov podobo situacij, ki jim ne bomo kos.

Avtor deluje v okviru Šole ?ustvene inteligence.

Tekst: Boštjan Trtnik

Izvirna novica: Dnevnik , 25.01.2011
?lanek je last medija Dnevnik.si