Stres v otroštvu, ?tesnoba v mladosti
Dekleta trpijo zaradi depresije in tesnobe, ?e so bile kot dojen?ki izpostavljene stresnim stanjem, sporo?ajo raziskovalci.Ve?ja verjetnost je, da se bodo najstnice spopadale s potrtostjo in depresijo, ?e so bile kot pun?ke izpostavljene stresu, je razkrila študija.
Deklice, za katere so v prvem letu življenja skrbele matere, ki so
trpele za depresijo, imele težave v odnosu ali s financami, bodo kot
mal?ice verjetno imele višji nivo kortizola, stresnega hormona, do
za?etka najstniškega obdobja pa se bodo od vrstnic razlikovale še po
druga?nem razvoju možganov, saj je stres vplival na dve podro?ji,
povezani s ?ustvi in nadzorom nad njimi. To je povezano z ob?utji tesnobe in simptomi depresije že pri rosnih
osemnajstih, je pokazala raziskava. Pri mladih fantih tega niso opazili.
 |
|
|
Motnje v razpoloženju
Študija razkriva, da lahko stres v najzgodnejšem življenju vpliva na spremembe oziroma motnje v razpoloženju, poudarjajo strokovnjaki in še, da bi bil lahko neko? prav to odlo?ilen znak, ali majhen otrok potrebuje pomo? strokovnjaka. »Hoteli smo razumeti, kako stres v najzgodnejšem življenju vpliva na razvoj možganov in ali vodi v tesnobo in depresijo,« je dejala avtorica raziskave dr. Cory Burghy. »Dekleta, ki so imela v predšolskem obdobju, ko so bila stara od tri do pet let, povišan nivo kortizola, so pozneje kazala nižjo možgansko aktivnost na tistih podro?jih, ki so povezana s ?ustvi, to pa napoveduje simptome tesnobe v adolescenci.« Raziskava, ki je bila objavljena v publikaciji Nature Neuroscience, je obravnavala 57 otrok, 28 deklic in 29 de?kov, vsi so sicer sodelovali tudi v dlje trajajo?i raziskavi univerze Wisconsin-Madison. Raziskovalci so odkrili, da so imele štiriletnice s povišanim kortizolom šibkejše možganske povezave; potem so odkrili še, da so živele v domovih, kjer je vladal stres: matere so se spopadale z depresijo, težavami s starševstvom, zakonskimi težavami in/ali težavami s finan?nim stanjem.
Dr. Richard Davidson, profesor psihologije in psihiatrije, ki je delal z dr. Burghyjevo, je povedal: »Naše odkritje poraja vprašanje, kako se fantje in dekleta razlikujejo pri zgodnjem spopadanju s stresom. Vemo, da ženske priznavajo ve? težav z menjavanjem razpoloženja in tesnobo, te s spolom povezane razlike pa so zelo pomembne, zlasti v adolescenci.« Študija odpira pomembna vprašanja, ki bodo v precejšnjo pomo? zdravnikom, še posebno pri preventivnih strategijah, od katerih bi lahko imeli koristi vsi otroci, saj bi jih nau?ili odpornosti in tega, kako poskrbeti zase, je še dejal dr. Davidson. Dr. Marilyn Essex, profesorica psihiatrije na univerzi Wisconsin-Madison, je dodala: »Pokazali smo, da stres in kortizol v zgodnjem življenju vplivata na razvoj možganov, zato bi veljalo razmisliti, kako bi lahko pomagali mladim staršem in družinam, jim izkazali ve?jo podporo.«
Velike osebnostne razlike
V za?etku leta je neka druga raziskava, v kateri je sodelovalo 10.000 ljudi, pokazala, da so moški in ženske prav zares razli?ni, v povpre?ju si delijo le deset odstotkov osebnostnih zna?ilnosti. In še tole so ugotovili: psihološko bi bili lahko moški in ženske zares z razli?nih planetov, tako kot pa? pravi prodajna uspešnica Moški so z Marsa, ženske z Venere. No, kar se ti?e preostalih 90 odstotkov zna?ilnosti: rezultati so malce bolj predvidljivi. Nežnejši spol je nagnjen h kazanju ve? nežnosti in topline, moški pa so emocionalno bolj stabilni in dominantni. Angleški in italijanski psihologi so analizirali rezultate osebnostnih testov in izmerili 15 karakteristik: ženske so se med drugim bolje odrezale pri ?ustvovanju, toplini in razumevanju, moški pa pri ?ustveni stabilnosti, dominantnosti in ob?utku dolžnosti. Raziskovalci so sklenili, da med spoloma obstajajo izjemno velike osebnostne razlike, prav to pa vodi v zapletenost odnosov med spoloma – ne le doma, tudi na delovnem mestu.
Avtor: U. S.
Foto: Shutterstock
Izvirna novica: Slovenske novice 23.11.2012
?lanek je last medija Slovenske novice in avtorja
Dodaj odgovor