stres

Živimo v ?asu in okolju, ki cenita predvsem materialne dobrine. Živimo prehitro,kr?evito, površno. Vednose nam mudi in ne najdemo dovolj ?asa zase. Vrženi smo v tok življenja, ki nas obra?a in vrtin?i, tako da sploh ne utegnemo pomisliti, ali je takšno življenje dobro. Ne vprašamo se, kako smo in kaj je prav za nas.

Ko naše sposobnosti za obvladovanje okoliš?in niso ve? kos zahtevam, izzivom in nevarnostim okolja, se razvije STRES.

Ne glede na zunanje okoliš?ine lahko živimo uspešneje, bolj zadovoljivo in zdravo, ?e se nau?imo živeti s stresom.


Stres je reakcija organizma na dražljaje iz okolja. Je stanje napetosti organizma, v katerem se sproži obramba, pri tem pa se organizem soo?i z ogrožajo?o okoliš?ino. Temu sledi nespecifi?na reakcija organizma, ki vodi v boj ali beg. Gre za vrsto bioloških pojavov, ki se jih zavedamo le delno. V medicini je izraz STRES uvedel Hans Selye leta 1949. Zanj je stres program telesnega prilagajanja novim okoliš?inam, odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje. Kaže na psihosomatski mehanizem, s katerim ?lovek reagira na napore, utrujenost, razo?aranje, jezo. Razli?ni dražljaji v telesu povzro?ajo skoraj enako biološko reakcijo. ?e je dražljaj premo?an ali traja predolgo, oslabi organsko obrambo.

V posebnih okoliš?inah lahko odgovor na stres povzro?i bolezen. Klini?no zna?ilno vedenje za pojav stresa zaradi lo?itve oz. izgube je depresija. Stres zaradi lo?itve oz. izgube ima osnovno vlogo pri nekaterih psihosomatskih oblikah bolezni prebavil.

Poleg rane na želodcu in dvanajstniku sodeluje kroni?ni stres tudi pri nastanku bolezni srca in ožilja. Pomemben je pri nastanku ishemi?ne bolezni srca, pri zvišanem krvnem tlaku in velikih vrednostih maš?ob v krvi, pri bronhialni astmi in nekaterih kožnih boleznih.

Za današnji ?as ni toliko nevaren mo?en in kratkotrajen stres kot stres, ki smo mu izpostavljeni vsak dan in se ga v?asih niti ne zavedamo.

Z izrazom stres v praksi opisujemo predvsem negativne dejavnike. Vendar ni nujno, da je stres vedno negativen. š?epec stresa ne škoduje, ampak lahko življenje za?ini. Seveda, ?e ga ni preve? in ga lahko nadzorujemo. Dolo?ena mera stresa nam pomaga, da se spopademo z življenjem. Vsak od nas ima svojo posebno mero za stres.

Kadar se pojavijo telesni, ?ustveni ali vedenjski simptomi stresa, moramo poiskati pomo?. Poskrbeti moramo za primerno prehrano, dovolj gibanja, po?itka in spanja. V?asih pomaga pogovor s prijateljem ali dobra knjiga. Sami si lahko pomagamo tudi z naravnimi zdravili.

Naravna zdravila so sorazmerno varna, saj se znaki zasvojenosti ne pojavijo niti med dolgotrajnim jemanjem, ni odtegnitvenih težav po prenehanju jemanja in ne pri?akujemo škodljivih interakcij z drugimi zdravili. Zaradi tega jih lahko varno uporabljamo dalj ?asa, po izkušnjah pa so med drugim u?inkovita (npr. Persen® ) tudi ob akutnih težavah (predizpitna trema).

Kadar to ne pomaga, moramo obiskati zdravnika, ki nam bo skušal poiskati rešitev z usmerjenim svetovanjem, psihoterapijo, ?e bo potrebno, pa bo predpisal zdravila – seveda ob upoštevanju možnih stranskih u?inkov in glede na druga zdravila, ki jih sicer redno jemljemo.

Boj ali beg
Ta reakcija izvira še iz ?asov, ko so se morali naši predniki nenehno boriti za preživetje. Pojavi se razbijanje srca, krvni tlak se zviša, mišice se napnejo in zenice razširijo. Te spremembe omogo?ijo ?loveku, da se osredoto?i na nevarnost in pripravi na obrambo ali umik (od tod ime boj ali beg). V današnjem ?asu so dejavniki stresa bolj ?ustveni kot telesni, kljub temu pa se telo nanje odziva enako kot pri naših prednikih, ko so bežali pred nevarnostjo.

Simptomi stresa

Telesni simptomi

•     glavobol, vrtoglavica, vznemirjenost, utrujenost, slabotnost

•     škrtanje z zobmi

•     trzanje obraza

•     bole?ine v hrbtu, ob?utek napetosti v mišicah

•     razbijanje srca, ob?utek kratke sape

•     slabost, bruhanje, slaba prebava

•     kr?i, driska, zaprtje

•     tresenje, drhtenje

•     motnje spanja

•     neješ?nost

•     pomanjkanje zanimanja za spolnost

•     pogosti prehladi, gripa in okužbe dihal

•     zve?ano znojenje, razširjene zenice, siljenje na vodo, suha usta

?ustveni simptomi

•     poslabšana koncentracija, pozabljivost

•     pomanjkanje odlo?nosti

•     izguba smisla za humor

•     napetost, živ?nost, vznemirjenost

•     depresivnost, žalost, potrtost

•     strah, zaskrbljenost, pesimizem

•     razdražljivost, neu?akanost, jeza, agresivnost, sumni?avost

•     brezbrižnost, izguba motivacije, nezmožnost sprejemanja odlo?itev

Vedenjski simptomi

•     zloraba alkohola in drog, prenajedanje, zve?ano kajenje

•     grizenje nohtov, kri?anje, preklinjanje, jok

 
Obvladovanje stresa za študente

Pred testom:

•     Dobro se pripravite.

•     Ukvarjajte se s kako športno panogo.

•     No? pred izpitom se dobro naspite.

•     Izpita se lotite samozavestno. Test vzemite kot priložnost, da pokažete, koliko ste se u?ili, in ste za  to nagrajeni.

•     Ne odidite na izpit s praznim želodcem.

•     Tik pred izpitom se poskusite sprostiti.

•     Ne poskušajte ponoviti vse snovi v zadnji minuti.

Med testom:

•     Podrobno preberite navodila.

•     Porazdelite si ?as, ki ga imate na voljo za reševanje, po posameznih nalogah.

•     Med pisanjem ob?asno spremenite položaj sedenja.

•     ?e na kako vprašanje ne znate odgovoriti, ga presko?ite in se k njemu vrnite na koncu, ?e vam ostane kaj ?asa.

•     Ne postanite pani?ni, ko vidite, kako nekateri sošolci hitijo pisati, saj ni pomembno, kdo kon?a prvi.

 
Avtorica: Zlatka Kralj, dr. med., specialistka splošne medicine
Vir:  http://www.lek.si/slo/skrb-za-zdravje/stres/   (Priporo?amo ogled podstrani!)
Prispevek je last Leka in avtorice.

Vir slike: www.askmen.com/sports/health/25_mens_health.html