10 oktobra, 2015

Svetovni dan duševnega zdravja 2015: Mladi in družbeni apel po telesni popolnosti

Vodilna misel letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, je usmerjena v ?lovekovo dostojanstvo in duševno zdravje.


Ljudje, ki imajo duševne težave, so še vedno pogosto diskriminirani, stigmatizirani, odrinjeni, spregledani in deležni razli?nih oblik psihi?nega nasilja. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) se pridružuje Svetovni zdravstveni organizaciji pri razširjanju stališ?a, da moramo tudi posameznikom z duševno motnjo zagotoviti spoštovanje, omogo?iti enake pravice kot vsem drugim in zaš?ititi njihovo dostojanstvo. Nacionalni inštitut za javno zdravje bo letošnji Svetovni dan duševnega zdravja namenil mladini. V Ljubljani in Celju bodo pripravili izobraževalno-preventivna strokovna dogodka, na katerih bodo osvetlili problematiko mladih in motenj hranjenja. Pri?akujejo ve? kot 150 u?iteljev in šolskih svetovalnih delavcev, pridružili pa se jim bodo tudi zdravstveni in socialni delavci.

Strokovno sre?anje v Ljubljani bo v petek, 9. oktobra 2015, in v Celju, v torek, 13. oktobra 2015. Predavale bodo strokovnjakinje s podro?ja duševnega zdravja Nuša Konec Juri?i?, prim. Alenka Hafner, mag. Mercedes Lovre?i? in dr. Barbara Lovre?i?, vse štiri predavateljice iz NIJZ, izr. prof. dr. Metka Kuhar s Fakultete za družbene vede in dr. Lucija ?evnik iz Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec. »Sre?anji nosita naslov Mladostnik in motnje hranjenja. Nastali sta kot odziv na prošnje in predloge u?iteljev za osvetlitev tematike, s katero se v zadnjih letih pogosteje sre?ujejo pri u?encih in dijakih. Pedagoškim delavcem želimo dati temeljne informacije in usmeritve s podro?ja varovanja duševnega zdravja in motenj hranjenja. Te se lahko za?nejo pojavljati že v osnovnošolskem obdobju, ve? jih je med dekleti kot med fanti. Na dogodkih bomo ob motnjah hranjenja osvetlili razvoj možganov pri mladostniku in zna?ilnosti sodobne družbe v orientiranosti k telesni popolnosti. Možgani se pri mladostniku intenzivno razvijajo, kar se odraža v njegovem viharnem doživljanju, ?ustvovanju in dojemanju samega sebe. Ta možganski vihar lahko pri mladostniku še dodatno okrepijo zahteve sodobne zahodne družbe po popolnosti in sporo?anje o telesnih idealih,« je povedala zdravnica Nuša Konec Juri?i?, vodja delovnega podro?ja duševnega zdravja na NIJZ. Številne mladostnice in mladostniki se soo?ajo z negativno telesno samopodobo. V današnjem ?asu je po besedah dr. Lucije ?evnik stremljenje po telesni popolnosti postalo vsesplošni družbeni apel. Medijsko vsiljeni lepotni ideali lahko zbujajo nemo?, frustracije in ustvarjajo notranje nezadovoljstvo z lastnim telesom in videzom. Odraš?anje danes spremljajo številne stiske, ki v?asih prerastejo tudi v duševne motnje. Prim. Alenka Hafner opozarja, da so med njimi tudi motnje hranjenja kot pogoste duševne motnje mladostniškega obdobja. V ozadju motenj hranjenja se obi?ajno skrivajo težke duševne stiske, zavra?anje samega sebe in slaba samopodoba. Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane. Najbolj znane oblike motenj hranjenja so anoreksija, bulimija in prisilno prenajedanje, v zadnjem ?asu pa se pojavljajo še nekatere druge, kot sta bigoreksija (obsedenost s potrebo po miši?astem telesu) in ortoreksija (patološka obsedenost z biološko ?isto in neopore?no hrano). Razli?ne oblike motenj hranjenja pogosto prehajajo iz ene v drugo. U?itelji in šolski svetovalni delavci so velikokrat prve osebe, ki pri mladostniku motnje hranjenja zaznajo. Sre?ajo se z dilemo, kako ukrepati. Mladostnice in mladostniki, ki zbolijo za motnjami hranjenja, potrebujejo strokovno pomo? in zdravljenje. Strokovno podporo potrebujejo tudi svojci. Na NIJZ prepoznavajo otroke in mladostnike kot posebej ranljivo skupino z vidika varovanja in krepitve duševnega zdravja. Med varovalnimi dejavniki, ki lahko krepijo njihovo duševno zdravje, izpostavljajo podporno družinsko okolje in varno odraš?anje ter pridobivanje socialnih in komunikacijskih veš?in.

Osvetliti in bolje razumeti motnje hranjenja je le ena od mnogoterih aktualnih nalog na podro?ju varovanja duševnega zdravja. Letošnji Svetovni dan duševnega zdravja pa je sicer usmerjen k vsem ljudem, ki imajo duševne težave, ne glede na starost, spol ali vrsto težav. Vsi potrebujejo spoštovanje in enake možnosti. »Svetovna zdravstvena organizacija si prizadeva za politi?no in socialno vklju?evanje ljudi z duševnimi težavami ter tudi za usposabljanje zdravstvenih delavcev za uresni?evanje in zaš?ito ?lovekovih pravic ljudi z duševnimi težavami. Pomembno je, da vsem, ki so že zboleli, omogo?imo ?im hitrejše zdravljenje in ?loveka dostojno življenje. Pri tem se moramo usmeriti k vsem prebivalcem – od otrok in mladostnikov do starejših,« je povedala dr. Helena Jeri?ek Klanš?ek z NIJZ. Duševne motnje postajajo vse bolj pere? problem in vse ve? ljudi trpi za eno od oblik duševnih motenj. Najpogostejše duševne motnje tako pri nas kot v svetu so med odraslimi anksiozne motnje, depresija ter stresne in somatoformne motnje (slednje predstavljajo telesne težave, katerih izvor je v psihi?nem po?utju, a brez jasnih telesnih sprememb). Tudi z vidika varovanja duševnega zdravja je zato smiselno, da organizirano usmerimo napore v krepitev in ohranjanje duševnega zdravja, u?inkovito spoprijemanje s stresom in prepre?evanje bolezni.

***

 

O motnjah hranjenja
Prim. Alenka Hafner, dr. med., specialistka javnega zdravja, Obmo?na enota Kranj, Nacionalni inštitut za javno zdravje:

Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane. ?eprav se pri osebah z motnjami hranjenja na videz vse vrti okoli hrane in se zdi problem enostavno rešljiv že z vzpostavitvijo normalnega hranjenja, je v resnici kompleksnejši in težji. Hrana je pri teh osebah le sredstvo za lajšanje duševnih bole?in in stisk, hranjenje in odklanjanje hrane pa na?in osvoboditve notranjih, bole?ih in neprepoznanih ?ustev. V ozadju se torej skrivajo težke duševne stiske, nesprejemanje samega sebe in slaba samopodoba. Anoreksija, bulimija in prisilno prenajedanje so najbolj poznane oblike motenj hranjenja, v zadnjem ?asu pa se pojavljajo še nekatere novejše, kot sta bigoreksija in ortoreksija. ?eprav te motnje ne sodijo med bolezni odvisnosti, imajo številne takšne zna?ilnosti. Misli oseb z motnjami hranjenja se skoraj ves ?as vrtijo le okoli hrane, porabe kalorij in telesne teže. Prizadeti izgubijo ob?utek lakote in sitosti, ob uživanju hrane pa ob?utijo strah in krivdo. Strah jih je situacij, ko jih drugi vidijo jesti, zato se takim priložnostim izogibajo. Tudi telesna teža, ukvarjanje s kilogrami oziroma številke na tehtnici pomembno vplivajo na njihovo po?utje in razpoloženje.  Razli?ne skupine motenj hranjenja pogosto prehajajo druga v drugo, zato se danes vse ve? govori o motnjah hranjenja kot kontinuumu, kjer pri eni osebi posamezne oblike prehajajo iz ene oblike v drugo. Motnje hranjenja, še posebno anoreksija in bulimija, so pogoste duševne motnje mladostniškega obdobja. Anoreksija se najpogosteje pojavlja med 14. in 18. letom, bulimija nekoliko kasneje, med 18. in 25. letom. Motnje hranjenja so v zadnjih letih v zahodnem svetu vse pogostejše. Med obolelimi prevladujejo ženske, od 10 do 15 odstotkov je med obolelimi moških.

O razvoju mladostnikovih možganov in duševnem zdravju
Dr. Barbara Lovre?i?, dr. med., specialistka javnega zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Za dobro duševno zdravje so poleg genetskega zapisa, ki ga podedujemo od staršev, pomembni tudi okolje in izkušnje. Za dobro duševno zdravje otrok in mladostnikov je pomembno okolje, ki omogo?a varnost, je spodbudno, nudi ustrezne zglede, otroke usmerja in jim omogo?a primerne izkušnje. Na vzdrževanje in ohranjanje dobrega duševnega zdravja ter na optimalno delovanje možganov lahko tudi sami vplivamo z zdravim življenjskim slogom – z zdravo prehrano, ustreznim nadomeš?anjem teko?in in s pitjem vode, z redno telesno aktivnostjo, zadostnim in kvalitetnim spanjem. Poleg tega je pomembno spregovoriti in govoriti o svojih ob?utkih, ohranjati stike s prijatelji in ljubljenimi osebami, prositi za pomo?, ko jo potrebujemo in si znati vzeti odmor. Za boljšo samozavest in psihofizi?no kondicijo pa tudi boljše spoprijemanje s stresom je smiselno gojiti hobije in športne aktivnosti, ki nas veselijo in v katerih smo dobri. Pomaga tudi sprejetje samega sebe, saj nih?e ni popoln in vsemogo?en, pa tudi skrb za druge, kot so na primer hišni ljubljen?ki ali prostovoljstvo.«

mag. Mercedes Lovre?i?, dr. med., specialistka psihiatrije, Nacionalni inštitut za javno zdravje:

Duševno zdravje se ti?e nas vseh. Vpliva na naše mišljenje, ?ustvovanje, vedenje ter na naše odzive v vsakdanjem življenju, ob vseh življenjskih priložnostih in težkih trenutkih. Povezano je tudi z našim telesnim zdravjem in nam omogo?a, da živimo polno in kvalitetno življenje. Mladostniki predstavljajo z vidika duševnega zdravja še posebej ranljivo skupino, saj je prav mladostniško obdobje tisto, ko se najpogosteje za?nejo razli?ne duševne motnje. ?eprav so mladostniki po mnogih telesnih in duševnih funkcijah enakovredni in primerljivi z odraslimi osebami, pa zaradi svojih razvojnih sprememb možganov druga?e procesirajo informacije, bistveno bolj s ?ustveno komponento. Možgani otrok so še bolj plasti?ni, prilagodljivi in u?ljivi, zato je smiselno te lastnosti krepiti in izkoristiti takrat, ko jih možgani imajo. Proces izobraževanja pa ni samo u?enje, ampak tudi vzgoja, u?enje socialnih veš?in, vrednot, etike, resnicoljubnosti, lojalnosti in podobnih osebnih vrlin, pri ?emer imajo pomembno vlogo pedagoški delavci, šolski svetovalci, u?itelji, starši, skrbniki, vzorniki in vsi, ki delajo z otroki in mladostniki.

O sodobni družbi in stremljenju po telesni popolnosti
Dr. Lucija ?evnik, prof. sociologije in filozofije, specialistka za mladinsko delo, Mladinski kulturni center Slovenj Gradec:

Živimo v ?asu, ko je stremljenje po telesni popolnosti postalo vsesplošen družbeni apel. Podobe medijskih osebnosti, skrbno izbrani akterji in modeli v reklamnih sporo?ilih nam na vsakem koraku sporo?ajo, kaj je »lepo« in kakšen je telesni »ideal«. Žal pa je ta ideal postavljen tako visoko, tako nerealno glede na povpre?no strukturo ?loveškega organizma, da je dosegljiv le peš?ici. Naša nemo?, da bi, kljub poseganju po najrazli?nejših lepotnih praksah, dosegli medijsko promoviran lepotni ideal, v nas zbuja frustracije ter stalno prisotno notranje nezadovoljstvo z našim lastnim telesnim videzom. Negativna telesna samopodoba je danes postala gonilna zanka potrošništva, v katero se vse bolj zapletamo. Zaslepljeni z upanjem, da si bomo s pomo?jo lepotnih posegov, kozmeti?nih preparatov in modnih obla?il lahko kupili ve?no mladost, zavist ali naklonjenost drugih, pa izgubljamo lastno avtenti?nost, originalnost in svoj jaz.

Dodatno gradivo:

Izvirna novica: www.nijz.si , 7. oktober 2015
Prispevek je last medija: www.nijz.si

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja