Svetovni dan duševnega zdravja: DEPRESIJA: SVETOVNA KRIZA

20. obletnica Svetovnega dneva duševnega zdravja
Letos že dvajseti? zapored obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja, ki letos poteka pod geslom Depresija: svetovna kriza. Duševno zdravje je klju?nega pomena za družbo in posameznika, – ne glede na narodnost, kulturo, politi?no, versko in socialno ekonomsko ozadje. Ena najpogostejših duševnih motenj na svetuje depresija, ki poleg posameznikove stiske prestavlja tudi veliko družbeno breme.

Na njen nastanek vplivajo številne osebnostne, socialne in družbeno – ekonomske zna?ilnosti. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2001in 2008) bo depresija do leta 2020 na drugem mestu med vzroki zbolevnosti, do leta 2030 pa najve?ji dejavnik, ki prispeva k bremenu bolezni. Depresija je tudi eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje.

Po podatkih Svetovne raziskave duševnega zdravja (World Mental Helath Survey, 2012) je v preteklem letu eden od dvajsetih prebivalcev v sedemnajstih svetovnih državah doživel vsaj eno depresivno epizodo. Na splošno je življenjska prevalenca depresije v povpre?ju 8 – 12% . Zaradi pomanjkanja standardiziranih diagnosti?nih kriterijev ter kulturno specifi?nih simptomov depresije je težko sestaviti orodje, s katerim bi lahko na svetovni ravni na enak na?in merili pojavnost depresije in rezultate primerjali med državami. Ocenjeno je, da zaradi depresije danes trpi 350 milijonov oseb, med njimi je ve? žensk. Poleg spola so najpogostejši dejavniki tveganja še: slabši ekonomski in socialni položaj (npr. nižja stopnja izobrazbe), dednost, izpostavljenost nasilju, zakonski stan zlasti za moške, stresni dogodki in kroni?na obolenja. Za depresijo pa ne zbolevajo le odrasli, ampak tudi otroci in mladostniki.

Stanje v Sloveniji

V Sloveniji v zadnjih letih ni bilo narejene študije, ki bi dala celovit pregled  stanja duševnega zdravja prebivalcev Slovenije, so bili pa posamezni vidiki duševnega zdravja vklju?eni v druge raziskave. Delen vpogled v pogostost depresivne motnje v Sloveniji je dala raziskava CINDI Slovenija: Presejanje, sistemati?no odkrivanje in celostna obravnava depresij v Sloveniji, ki je bila izvedena med letoma 2006 in 2008. V raziskavo je bilo vklju?enih 26 zdravstvenih timov in 2248 pacientov. Temeljne ugotovitve raziskave so bile:

• v populaciji na primarni ravni je pogostost klini?nih znakov in simptomov depresivne motnje od 9 % do 13 %,
• ocene deleža verjetno spregledanih posameznikov z depresivno motnjo v ambulantah zdravnikov družinske medicine so med 43 % in 64 %, 
• med skupinami, kjer se klini?ni znaki in simptomi depresije pojavljajo v najvišji stopnji so osebe s kroni?nimi boleznimi (od 13 do 20,8 %) in ženske v starosti od 46 do 55 let (od 17 do 23 %).

Podatki pri mladostnikih pa kažejo (izhajali smo iz mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju iz leta 2010), da je skoraj tretjina mladostnikov v starosti od 11, 13 in 15 let v zadnjem letu doživljala ob?utke depresivnosti in žalosti, med njimi ve? deklet kot fantov. Ob?utja depresivnosti so pogosteje doživljali mladostniki iz družin z nižjim socialno ekonomskim položajem, z obema nezaposlenima staršema in tisti brez prijateljev.

Poleg tega pri odraslih beležimo v obdobju 2001 do 2008 zvišanje deleža tistih (raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog 2001, 2004, 2008), ki vsakodnevno doživljajo stres, kar se v raziskavah kaže kot pomemben dejavnik tveganja za pojav depresije. Kot najpogostejši vzrok stresa anketirani navajajo obremenitve na delovnem mestu. V obdobju od leta 2004 do 2008 se je doživljanje stresa zaradi obremenitev na delovnem mestu pove?alo, prav tako pa tudi stres zaradi slabih odnosov s sodelavci. Posledice dolgotrajnega ali ponavljajo?ega stresa so lahko hude; od upada razpoloženja, izgorelosti, razli?nih psihosomatskih ali duševnih bolezni, ki imajo pogosto za posledico daljše odsotnosti in manjšo delovno u?inkovitost. Glede na to, da se v zadnjih letih potencialni stresorji pove?ujejo in lahko pri?akujemo še ve?jo izpostavljenost hujšim stresnim obremenitvam, bi morali podro?ju prepoznavanja in obvladovanja stresa terzmanjševanja potencialnih stresnih reakcij nameniti ve? pozornosti na vseh ravneh družbe. S tem bomo prispevali tudi k zmanjšanju pojava duševnih težav in motenj, med njimi tudi depresije.

Svetovna gospodarska kriza in vpliv na duševno

Svetovna gospodarska kriza je ena izmed življenjskih situacij, ki predstavljajo potencialni dejavnik tveganja za duševno zdravje. Izguba službe, negotovost, nejasne zahteve in pri?akovanja, ob?utki brezizhodnosti, slabšanje socialno ekonomskega položaja, razli?ne spremembe v družbi povzro?ajo dodaten stres, ki lahko – ?e traja dlje ?asa ali se ponavlja, posebej pri ranljivih skupinah (otroci, starostniki, nižje izobraženi, revnejši) sproži duševne težave, med drugim tudi depresijo. Pomembno je, da se zavedamo, da je gospodarska kriza le eden izmed stresnih dejavnikov, ki lahko prispevajo k nastanku duševnih težav. Posamezniki, ki so opremljeni s strategijami soo?anja s težavami, ki imajo primerno in zadostno podporo v okolju, ki so osebnostno mo?ni, s pozitivnim odnosom do sebe in do drugih, bodo kljub gospodarski krizi ohranili dobro duševno zdravje. Kar pa ne pomeni, da ob težkih življenjskih situacijah (npr. izguba službe) ne bodo ?utili žalosti, jeze, razo?aranja ipd. Le da situacija ne bo sprožila mo?ne in dolgotrajne oviranosti posameznika pri njegovem zasebnem, poklicnem in socialnem delovanju. To nam daje boljše izhodiš?e za preventivne in promocijske aktivnosti, saj našo dejavnost ne usmerja le v razreševanje gospodarske krize  in zmanjševanje njenih posledic na zdravje, temve? tudi v iskanje na?inov, kako okrepiti posameznika in njegove strategije spoprijemanja z vsakodnevnimi stresorji.
V ta namen so na voljo razli?ne delavnice, izobraževanja in tudi gradiva, med katerimi nekatera najdete tudi na spletni strani IVZ pod e-gradivi: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=233 (npr. Ko te strese stres, Ko u?enca strese stres, Depresija, Depresija med starejšimi, Izgorevanje).

Aktivnosti Inštituta za varovanje zdravja RS

Ob letošnjem Svetovnem dnevu duševnega zdravja smo se v lu?i evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti na Inštitutu za varovanje zdravja RS na podro?ju prepre?evanja in u?inkovitejšega obvladovanja depresije usmerili v populacijo starejših. Ti namre? predstavljajo eno od ranljivih skupin, saj je depresija najpogostejša duševna motnja v starosti. V ta namen smo ponatisnili zgibanko Depresija med starejšimi, ki bo v okviru regionalnih Zavodov za zdravstveno varstvo, zdravstvenih domov in drugih organizacij, ki se ukvarjajo s starejšimi, na voljo po vsej Sloveniji, v elektronski obliki pa je dostopna tudi na naši spletni strani. Poleg tega smo in še bomo v razli?nih slovenskih krajih izvedli izobraževanja na temo prepre?evanja, prepoznavanja in zdravljenja depresije med starejšimi.
Kam po pomo??
V Sloveniji se je skozi leta razvila mreža razli?nih virov pomo?i, nekateri dostopni v okviru zdravstvenega sistema, drugi preko delovanjanevladnih organizacij, pri zasebnikih itd. V knjižici »Kam in kako po pomo?v duševni stiski?«, ki je dostopna na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/kam_in_kako_po_pomoc_2009_for_WEB.pdf ),  je sistemati?en pregled vseh oblik pomo?i, ki jo posameznik lahko dobi v primeru duševne stiske. Ob tem je razloženo tudi, kam naj se posameznik obrne v skladu z dolo?eno težavo, s katero se soo?a.

Spodaj navajamo samo nekaj osnovnih kontaktov v primeru duševne stiske:

Pogovor s strokovnjakom:

• V primeru duševne stiske se lahko obrnete na svojega osebnega zdravnika ali pa psihiatra, psihologa ali psihoterapevta, ki delajo v najbližjem zdravstvenem domu , psihiatri?ni kliniki, ali v zasebni oziroma koncesionarski praksi. Kontakt vam lahko posredujejo tudi na enem izmed spodaj navedenih telefonov za pomo? v duševni stiski
• Na razpolago so tudi svetovalne službe, na katere se lahko obrnete brezpla?no ali z majhnim prispevkom:

Posvet – Center za psihološko svetovanje, Ljubljana, T: 01 251 29 50, www.posvet.org
Psihološka svetovalnica TU SMO ZATE, Celje, T: 031 778 772,
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, T: 01 583 75 00
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor, T: 02 234 97 00
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Koper, T: 05 627 35

Telefon kot podporni medij ob duševni stiski: svetovalci lahko prisluhnejo ali pomagajo pri napotitvi k strokovnjaku:

• Klic v duševni stiski (deluje od 19.00 do 7.00 vsak dan) 01 520 99 00
• Brezpla?ni zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (deluje 24h/dan) 116 123
• TOM,telefon otrok in mladostnikov (deluje med 12. In 20. vsak dan) 116 111

Internet kot podporni medij ob duševni stiski:

• DAM – Društvo za pomo? osebam z depresijo in anksioznimi motnjami  www.nebojse.si
• To sem jaz – spletna stran namenjena zlasti otrokom in mladostnikom www.tosemjaz.net
• Med.Over.Net – spletni portal z iz?rpnimi informacijami o zdravju, duševnem zdravju in drugih podro?jih. med.over.net

Literatura:
Knjige, priro?niki so lahko v?asih dober vir informacij, ki pomaga razumeti, kaj se z nami dogaja. V knjižnicah na oddelku za psihologijo najdete literaturo na poljubno temo s podro?ja duševnega zdravja, ki bi vas lahko zanimala (odnosi, stres, ?ustva, itd.).