Tabletke za sre?o

V zadnjih desetih letih se je poraba antidepresivov v Sloveniji pove?ala za sto odstotkov
»Brez Zolofta ne bi zmogel,« prizna Peter. Zjutraj je vzel tableto, zdaj je spet poln življenja. Tablete je za?el jemati pred letom dni, potem ko sta z ženo Andrejo obiskala zakonsko posvetovalnico. Imata se rada, a bremena so se zadnja leta nakopi?ila. Za?elo se je pri njej. Da bi svoje kovinskopredelovalno podjetje obdržala nad vodo, je morala vzeti hipotekarno posojilo. To se je seštelo s posojilom, ki sta ga za hišo najela pred petimi leti, v ?asu debelih krav.

Seveda v švicarskih frankih, kot so jima tedaj svetovali v NKBM. Zato je sedaj skupni znesek še višji. Peter je vmes izgubil službo, a ustanovil svoje podjetje. Zdaj ve? potuje, breme skrbi za tri majhne otroke pa je morala prevzeti žena Andreja. In v nekem trenutku nobeden od njiju ni ve? videl izhoda. Stare težave, glavoboli, dvojni vid in težave s kožo, so se za?ele stopnjevati. Da bi spremenila na?in življenja, ve? spala in podobno, si nista mogla privoš?iti. Tako sta spoznala in vzljubila antidepresive. In nista edina. Že ve? kot desetletje predpisovanje in izdaja antidepresivov v Sloveniji vztrajno naraš?ata. Leta 2001 je bilo izdanih 600 tiso? škatel, leta 2012 pa je številka narasla že na 1,3 milijona. To je danes vse pogostejši na?in boja proti tako imenovanim razpoloženjskim ali anksioznim motnjam.

Zakaj je jemanje antidepresivov najboljša rešitev? Skupina psihiatrinj z ljubljanske Psihiatri?ne klinike je med letoma 2009 in 2011 opravila raziskavo o razsežnosti negativnih vplivov gospodarske krize na duševno zdravje ljudi. V raziskavo so vklju?ile 25 podjetij, od tega 11 zasebnih. Izkazalo se je, seveda o?itno, da zaposleni v zasebnem sektorju pri sebi pogosteje zaznavajo depresivnost in anksioznost. A prav dosti bolje ni niti v javnem sektorju, kjer kot razlog za slabše duševno zdravje marsikdo navaja ve?jo delovno obremenjenost ali mobing. Depresija je seveda kompleksna bolezen. Kot pravi ena izmed raziskovalk, psihiatrinja dr. Brigite Novak Šarotar, kriza pomeni porušenje ?ustvenega ravnotežja, ki ga povzro?i neka izguba. Ali pa le grožnja izgube. »Izguba ali grožnja izgube je lahko dejanska, lahko pa je takšna, da zadeva le posameznikovo notranje življenje, njegove cilje, ambicije ali pa le predstave o vsem tem. V?asih je za ?loveka dogodek ali situacija tako neznosna, da presega njegove zmožnosti obvladovanja.« Precej razlogov je »objektivnih«. Najslabše jo odnesejo dolgotrajno brezposelni in revni. V povpre?ju brezposelni jemljejo dvakrat ve? zdravil kot zaposleni, še dodaja dr. Novak Šarotarjeva.

Toda tukaj so še drugi, »subjektivni« dejavniki. ?eprav v ?asu gospodarske krize Slovenija znotraj EU nikakor ni v slabem položaju, je celo država z eno najnižjih stopenj revš?ine in dohodkovne neenakosti, je denimo letošnja raziskava Eurobarometer pokazala, da so prebivalci Slovenije med najbolj pesimisti?nimi. Med 28 državami ?lanicami je Slovenija po »pesimizmu« na šestem mestu. Podobno kažejo tudi statisti?ni podatki o izdajanju antidepresivov v Sloveniji. Obdobje med letoma 2004 in 2008 je bilo denimo veliko bolj težavno kot ?as med letoma 2008 in 2012. Leta 2012 je bilo izdanih 180 tiso? škatel antidepresivov ve? kot leta 2008, leta 2008 pa v primerjavi z letom 2004 kar 380 tiso? škatel ve?. Zaradi tega so mnogi, med njimi tudi psiholog dr. Aleksander Zadel, prepri?ani, da kriza ni glavna težava. »Ljudje, ko jim gre res hudo, dvignejo riti. Takrat se število samomorov zmanjša. Ljudje se aktivirajo in niso ve? pasivni. Takrat se ob?utno zmanjša število depresij,« pravi.

Na splošno je po njegovem prepri?anju vse ve?ja nesre?a ljudi posledica družbenih sprememb. V kapitalisti?ni družbi, polni storitev in izdelkov, ki naj bi nas osre?evali in prinašali popolnost, so nezadovoljni posamezniki potrebni. Le ?e so dovolj nezadovoljni, se za?nejo zanimati za nove izdelke in storitve. Obsedeni smo s »harmonijo«, »notranjim ravnovesjem«, sre?o in z nenehno uspešnostjo. K temu svoje dodajajo družabna omrežja, pravi Zadel. To potrjujejo tudi mednarodne raziskave. Izsledke ene zadnjih, o Facebooku, je v za?etku letošnjega leta objavil francoski Inštitut Huberta Curiena. Raziskovalci so ugotovili, da je vse ve? indicev, da Facebook spodkopava dobro po?utje. Uporabniki si ve?inoma prizadevajo kazati zgolj pozitivno podobo, dosežke in trenutke uživanja, po?itnice … Zato se zdi, da vsi živijo bolje in sre?neje od nas. »Vsi morajo biti ves ?as nasmejani, sre?ni, v ravnovesju, ampak to ni življenje. V življenju doživljamo tudi frustracije. A zadnja leta se je odpornost ljudi proti frustracijam izjemno zmanjšala,« dodaja psihiatrinja dr. Arijana Tur?in. »Vsi imamo sposobnost prilagajanja. V nekem obdobju pa se ta sposobnost lahko tudi iz?rpa. Takrat, ko se stresi samo nalagajo, lahko pri tistih, ki se ne morejo ve? prilagoditi, izbruhne motnja. Potem se le stopnjuje: odpovedujejo pri funkcioniranju.«

»?e se ljudem pokvari avto, so pripravljeni odšteti 400 evrov za popravilo, ker brez vozila pa? ne morejo živeti. Da bi enako vsoto namenili za terapijo, to pa ne. Lažje je vzeti tablete …« – psiholog dr. Aleksander Zadel.

O?e psihoanalize Sigmund Freud je že pred približno sto leti ugotovil, da ni osebne, psihi?ne težave, ki ne bi bila hkrati posledica družbenih razmerij. Razli?ne travmati?ne nevroze so bile za Freuda v tesni povezavi s tedaj porajajo?im se kapitalizmom. V Freudovem ?asu je bila velik izziv histerija, danes vse pogosteje to postajajo nezadovoljstva, povezana z zunanjim videzom in položajem v družbi, kot so razli?ne motnje prehranjevanja, pa tudi depresije. Nevroze so ostale, spremenilo se je nekaj drugega. V Freudovem ?asu je bilo »zdravilo« pogovor, recimo s psihoterapevtom, danes je rešitev o?itno vse bolj neosebna, »farmacevtska«. Kot ugotavlja tudi družinska zdravnica dr. Nena Kop?avar Gu?ek, se možnosti pomo?i ožijo, ljudje pa se zaradi socialnih stisk vse pogosteje zatekajo k osebnim izbranim zdravnikom, tem tudi najbolj zaupajo. Ampak kako nujno je težave reševati prav s farmacevtskimi pripomo?ki?

Rešitev pa? mora obstajati. ?e ne gre druga?e, pa v obliki tabletke. »Medicina in psihiatrija naj bi v reševanje stiske vstopali res šele takrat, ko so iz?rpane posameznikove sposobnosti obvladovanja. Zmanjšanje duševne bole?ine je potrebno, da se lahko ?lovek sam spoprime s krizo in jo tudi reši,« razlaga dr. Novak Šarotarjeva. Za zdaj pri nas psihiatri še ne opažajo, da bi ljudje antidepresive jemali brez razlogov. Jemanje jim, ?e presodijo, da ni potrebno, tudi odsvetujejo, meni dr. Tur?inova. »Nekateri pacienti so zelo motivirani za spremembe pri sebi. To ni lahko, saj morajo navadno spremeniti svoja temeljna prepri?anja. Nekaterim pa je ljubše, ?e se ne ukvarjajo s sabo, vzamejo zdravilo in vsaj malo lažje prenašajo svoje težave,« še pravi. Sicer se, kot dodaja zdravnica dr. Kop?avar Gu?kova, neprepoznana in nezdravljena depresija lahko kon?a tragi?no.

Eden izmed razlogov, da se predpisuje vse ve? antidepresivov, je tudi povsem »tehni?en«. To je zmanjšano predpisovanje pomirjeval. V primerjavi z antidepresivi, ki »primejo« po ve? tednih, pomirjevala delujejo takoj. Razlika pa je, da antidepresivi popravljajo kemi?no ravnovesje v možganih in ga, po ve? tednih jemanja, spremenijo v stanje, kakršno je bilo pred motnjo, pomirjevala pa delujejo zgolj kratek ?as in pri rednem jemanju zelo hitro povzro?ajo hudo odvisnost. Zato, dodaja psihiatrinja dr. Ariana Tur?in, morajo zdravniki vložiti veliko truda v spodbujanje pacientov, naj antidepresive jemljejo potrpežljivo. V premiku od pomirjeval k antidepresivom sama vidi neke vrste korak naprej. »Pacienti želijo takojšen in ne odloženi u?inek zdravila. Ne želijo ?akati. Bijemo bitko proti odvisnosti od pomirjeval in ne bitke proti zlorabi antidepresivov,« trdi.

Po predvidevanju Svetovne zdravstvene organizacije bo depresija do leta 2020 na drugem mestu med vzroki obolevnosti, do leta 2030 pa najpomembnejši dejavnik, ki bo prispeval k bremenu bolezni. Se moramo s tem preprosto sprijazniti? Je to »normalno«? Dr. Zadel meni, da ne. »Z ni?imer se nam ni treba sprijazniti. Še posebej ne s stvarmi, na katere imamo vpliv kot posameznik ali družba. Sprijaznitev je že znak nagnjenosti k depresiji. Osebno upam, da bo naslednja sprememba šolskega sistema storila korak v tej smeri. Otroke je treba nau?iti iskanja informacij in reševanja težav. Sicer bomo še naprej vse bolj odtujeni od realnega življenja, izkušnje pa bomo doživljali toliko bolj travmati?no.« Pri depresiji sicer še vedno ostaja »stara« rešitev. Pogovor ali negovanje »realnih« družbenih vezi, ki so v ?asu vse ve?je odtujenosti med ljudmi – sploh v ve?jih mestih – verjetno resni?no edino pravo zdravilo. Ena izmed možnosti reševanja težav brez zdravil so v?asih lahko psihoterapevti. Do njih je mogo?e danes priti prek obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar so ?akalne dobe dolge. Ostanejo še samopla?niške storitve, katerih cena se je, kot pravi psiholog dr. Aleksander Zadel, ustalila in znaša okoli 60 evrov na uro. Preve?? Dr. Zadel je glede tega oster: »?e se ljudem pokvari avto, so brez težav pripravljeni odšteti 400 evrov za popravilo, ker brez vozila pa? ne morejo živeti. Na to, da bi enako vsoto namenili za terapijo, ki lahko pripomore k ureditvi življenja, pa ti ljudje niso pripravljeni. Lažje je vzeti tablete, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje, in vse skupaj pozabiti.«

Andreja in Peter imata sicer druga?no razlago. »Vem, da jemanje antidepresivov dolgoro?no najinih težav ne bo rešilo. Zdravnik naju je glede tega tudi opozoril. Ampak to je zdaj še najmanjši problem,« razlagata zakonca, ki svojih resni?nih imen nista hotela razkriti. Poleg vseh drugih, predvsem finan?nih težav, ki so ju zadele v zadnjih letih, je sledila še dedkova smrti, babica pa je potem pristala v domu za ostarele. Sedaj, ko so ji znižali pokojnino in zvišali oskrbnino, niti ona ne more ve? finan?no skrbeti zase. Ob vsem tem, k ?emur je treba prišteti še odraš?ajo?e otroke in šolski sistem, ki po njunem zahteva velik angažma staršev, je jemanje antidepresivov njuna še najmanjša skrb, razlagata. Zavedata se, da bi jima bolj koristil kakšen »pogovor«. Tako kot neko?, dodaja Peter, a ?asa za kaj takšnega ta trenutek preprosto nimata. 

Depresivna Evropa
Vir: Svetovna znanstvena organizacija

– V Evropi zaradi depresije ali tesnobe trpi ?etrtina prebivalcev.
– Do 50 odstotkov bolniških odsotnosti z dela zaradi kroni?nih težav je posledica depresije ali tesnobe.
– Cena razpoloženjskih motenj in anksioznosti v EU vsako leto znaša okoli 170 milijard evrov.
– Za depresijo ženske trpijo pogosteje kot moški.

Kaj je depresija?
Ko zmanjka teka in samospoštovanja

Po mednarodni klasifikaciji bolezni je depresija opisana takole: »Pri tipi?nih blagih, zmernih ali hudih depresivnih epizodah trpi pacient zaradi poslabšanega razpoloženja, zmanjšane energije in manjše aktivnosti. Zmanjšani so sposobnost za uživanje, zanimanje in koncentracija, splošen znak je tudi izrazita utrujenost že po najmanjšem naporu. Moteno je spanje, tek je oslabljen. Skoraj vedno upadeta samospoštovanje in samozaupanje in celo pri blagi obliki so pogosto prisotne tudi krivdne ideje in razmišljanje o svoji ni?vrednosti. Slabo razpoloženje se le malo spreminja iz dneva v dan, ne odziva se na okoliš?ine, lahko pa ga spremljajo t. i. »somatski« simptomi, kot so izguba zanimanja in prijetnih ob?utij, jutranje prebujanje nekaj ur pred obi?ajnim ?asom, depresija, ki je najhujša zjutraj, izrazita je psihomotorna upo?asnjenost, nemirnost, izguba teka in telesne teže, pa tudi libida.«  

Avtorja: Tjaša Zajc, Borut Mekina
Foto: Edvard Munch: Krik

Izvirna novica: Mladina , 06.09.2013

?lanek je last medija Mladina in avtorjev