Teden možganov 2016

Spektri nor(maln)osti

Kaj je nor(maln)o? Kdo je bolj »nor« oziroma »pri pameti«? Prva razlaga
slovarja knjižnega jezika pravi, da je normalno tisto, kar se sklada z
dolo?enimi splošno veljavnimi zakonitostmi. Glede na to, da se bo Teden
možganov letos odvil že trinajsto leto zapored, bi lahko rekli, da je to
normalno. Toda v statistiki je normalnost enaka povpre?ju – in v tem
smislu ne bi želeli, da je tokratni Teden možganov normalen. Tako kot
vsak bo tudi ta poseben in edinstven.

Sprehodili se bomo mimo pojma normalnosti: kako razumemo normalnost
in norost? Pojma normalnosti in patološkosti sta se iz medicine
preselila na vsa podro?ja življenja. Tako so postali predmet ocenjevanja
in delitve na normalne in patološke ne le posamezniki ali njihove
posamezne lastnosti, temve? tudi nekatere skupine. Ne presojamo samo o
tem, kakšni so ljudje, temve? tudi kakšni naj bi bili. Spraševali se
bomo, zakaj tako radi težimo k »normalnosti« in ignoriramo dejstvo, da
družba napreduje in se spreminja prav zaradi posameznikov, ki ne
ustrezajo dolo?enim normam. Kje je lo?nica med zdravjem in boleznijo?
?lovek, ki se rodi brez polovice možganov, je v svojem zgodnjem obdobju
deležen velike pozornosti zdravnikov, a njegovi možgani so tako
prilagodljivi, da lahko preostali deli prevzamejo funkcije manjkajo?ih
delov. V kakšnem smislu so taki možgani normalni?

Normalno je, da znanost vsako leto odkrije nekaj novega, pa vendar
smo od za?udenja na široko odprli o?i, ko smo slišali, da se nam obeta
prva presaditev glave. V zadnjem ?asu je veliko zanimanja požela tudi
epigenetika, ki spreminja naše tradicionalno dojemanje genetike kot v
kamen vklesane danosti. Možgane bomo tako osvetlili od genov pa do manj
oprijemljivih spoznanj prvoosebne izkušnje pri osebah z motnjami
shizofrenskega spektra. Segli pa bomo tudi na še dokaj slabo raziskano
polje psihoterapevtskega zdravljenja s psihedeli?nimi snovmi in se
dotaknili vprašanj o misti?ni izkušnji, odgovori na katera se kot živo
srebro izmikajo znanstvenemu na?inu spoznavanja.

Normalno je, da bo Teden možganov znova potekal v Atriju ZRC v soorganizaciji z ZRC SAZU
in da bo s predavanji v krajih izven Ljubljane nevroznanstvena postala
tudi cela Slovenija. Kakor tudi da ga bodo spremljali filmi v
soorganizaciji s Slovensko kinoteko) in da bomo svoje možgane lahko razgibali na prakti?nih delavnicah. Nenormalno pa je, da bo v sredo, v okviru akcije Za možgane, potekal prvi slovenski dan možganov, katerega namen je osveš?ati javnost o razsežnostih in stroških bolezni možganov ter o pomenu zdravja le-teh.

Možgani, ta neprecenljiva in nezamenljiva zdrizasta gmota v naši
lobanji, ?akajo, da jih znova postavimo pod žaromete. Normalno bo, da
jim tudi letos tretji teden v marcu namenite pozornost – razen seveda,
?e bo tokrat za vas prvi?.

Vstop na vse dogodke v okviru Tedna možganov, ki jih organizira SiNAPSA, je prost.

PROGRAM TEDNA MOŽGANOV 2016 >>>

Se vidimo!

---

Dogodke skupaj z društvom SiNAPSA organizirata Slovenska kinoteka in ZRC SAZU. Za pomo? pri sodelovanju se zahvaljujemo tudi Federaciji evropskih nevroznanstvenih združenj (FENS), Videolectures.net, Pekarni Pe?jak, Warehouse Collective, Broline d.o.o., Mestnemu muzeju Ljubljana, podjetju Kota d.o.o., Cenex d.o.o., Inštitutu za kineziološke raziskave,
Znanstvenemu raziskovalnemu središ?u Univerze na Primorskem, Društvu
študentov biopsihologije in Društvu kineziologov Slovenije. Avtor
grafi?ne podobe je Klemen Trupej. Vsem organizacijam in posameznikom se lepo zahvaljujemo za sodelovanje.

Vir podatkov: SiNAPSA