Telo nam govori, prisluhnimo mu

Bole?ine v kolenu, visok krvni tlak, zgaga, slabosti, aritmija, mozoljavost, grizenje nohtov, astma, vrtoglavice … To so lahko signali, ki nam jih pošilja naše telo, ko smo v odnosih z drugimi in s samim seboj nekoliko izgubili kompas, ko nismo v ?ustvenem ravnovesju. Neravnovesje pa naj bi pogostokrat izviralo tudi iz otroštva. Na nedavni delavnici na Belajevi doma?iji v Ka?i?ah pri Diva?i je o vzrokih te – po njegovo modre – govorice našega telesa spregovoril specialist psihiatrije Klemen Rebolj.

“Kaj je zares pomembno v odnosih? Zakaj se družimo? Kaj nas vle?e skupaj? Zakaj, ko pa je velikokrat lažje biti sam? Kaj je tisto, kar pri?akujem, da bom dobil, ko bom šel s kom na kosilo, na kavo, povabil goste na ve?erjo? Kaj nas poživlja, kaj pa nas utruja, žalosti, mori? Kakšne ob?utke želim dobiti, ko grem v družbo?” je delavnico na Belajevi doma?iji, v objemu narave, zdravilnih zeliš? in prijetnih obiskovalcev, za?el specialist psihiater Klemen Rebolj.

Odgovor iz ob?instva je bil: “Da smo sprejeti, da nam dajejo ljudje ob?utek pomembnosti, da smo zaželeni, se po?utimo vredne, ljubljene. To iš?emo v odnosih.” Rebolj je ob tem poudaril, da je most do teh prelestnih ob?utkov pozornost, ozna?il jo je za energijsko valuto odnosov: “Kar je v trgovini denar, to je v odnosih pozornost.” Zanj je ideal pozornosti tedaj, ko nas drugi slišijo, ko nas ho?ejo slišati, ko nas razumejo; ko ?utimo, da nas ?utijo, ko se ?utimo prepoznane. Ko so drugi v odnosih z nami sposobni nam priti naproti na naši frekvenci, v našem doživljanju, potrebah, željah, hrepenenjih, da nas za?utijo celo tam, kjer se sami ne ob?utimo, je poudaril. In opozoril: “?e sre?ate takega ?loveka, se ga trdno držite.”

Pozornost je telesna potreba, tako kot dihanje

Nazorno je pojasnil, kaj se dogaja z našim telesom, ?e ne dobivamo pozitivne pozornosti. Za?el je s simbolnimi košarami: “V sebi imamo nekakšne košare za pozornost, ki ves ?as terjajo, da so polne. Tem košaram je vseeno, ?e je pozornost pozitivna ali negativna. Negativno pozornost pa telo, po moje, manifestira kot nekakšno motnjo. ?e torej teh košar ne napolnimo s pozitivnimi vrstami pozornosti, telo samo poskrbi, da dobimo druge vrste pozornosti. In to doživljamo kot negativno, kot simptomatiko.”

Zato je dr. Rebolj, ki je znan tudi kot zdravnik brez bele halje, saj ima do pacientov sodoben pristop zdravljenja, prepri?an, da je pozornost telesna potreba. Podobno kot dihanje, kot sprejemanje hrane, teko?ine. “In potrebujemo jo vedno znova, nemoremo si je naložiti na zalogo.”

Ena od motenj, za katero terapevt meni, da je posledica premajhnega dotoka pozitivne pozornosti, je hipohondrija. Motnja, ko je ?lovek prepri?an, da je z njim telesno nekaj narobe, da je bolan, a mu bolezni zdravniki ne odkrijejo. Obiskovalcem delavnice je navedel primer mlade ženske, ki je bila prepri?ana, da je hudo bolna: “Po pogovorih z njo se je izkazalo, da je imela kot otrok v družini hud primanjkljaj pozitivne pozornosti. Telo samo je ustvarilo simptomatiko (bole?ine v trebuhu in drugo), ki je terjala, da se je posve?ala sama sebi, se pregledovala, hodila k specialistom. Ko je to nadomestila z rednimi prijetnimi aktivnostmi, od rekreacije do izletov in podobnega, ko je torej svoje košare za pozornost sami sebi namesto z negativnimi polnila s pozitivnimi pozornostmi, je kmalu pozabila na svoje ‘domnevne’ zdravstvene težave.”

Zakaj je sosedov Janez zagnal traktor?

“Ste že kdaj slišali bentiti sosede, ?eš da zakaj je ravno sedaj sosed Janez zagnal traktor in po dvoriš?u vozi gnojnico? Ter njihovo razlago, da gotovo zato, ker imajo oni odprta okna?” je o še eni motnji, ki se lahko pojavlja pri ljudeh s primanjkljajem pozitivne pozornosti in je precej pogosta, spregovoril dr. Rebolj. “Gre za je tako imenovano paranoidno pozicijo. Ljudje okoliš?ine, ki niso povezane z njimi, dojemajo, kot da so, in jih celo negativno interpretirajo. Janez seveda traktorja ni prižgal, da bi nagajal sosedom. A oni si s tako interpretacijo namenjajo sami sebi pozornosti, ?eprav negativne, in tako polnijo svoje košare za pozornost,” je navedel terapevt. Naklju?je je hotelo, da je ravno tedaj mimo Belajeve doma?ije peljal vlak in povzro?al mo?an hrup, da udeleženci delavnice za nekaj trenutkov niso slišali predavanja. Najbrž namenoma sedaj vozi mimo, da nas živcira, so se pošalili iz ob?instva.

Ali dobimo pozitivno pozornost od drugih ali ne, smo na prvem mestu dolžni si jo namenjati sami sebi, je še opozoril predavatelj. Kako? Da po?nemo, kar nam prinaša veselje in zadovoljstvo. “Predvsem pa,” je nadaljeval zdravnik, ki je v preteklih letih pri ve? projektih sodeloval s pokojnim koprskim psihiatrom in psihologom Andrejem Maruši?em, “je treba vedeti, da pozitivne pozornosti drugih ne dobimo na pasiven na?in, ampak se moramo zanjo tudi aktivirati.” ?e ho?eš dobiti, moraš tudi dati, so povzeli iz ob?instva. Nemogo?e je le sedeti in ?akati, da nam bodo izkazali pozornost. Treba je nekaj dati od sebe, da lahko dobimo potrditev pozitivne podobe. Se pa lahko tudi iz?rpavamo, ko se v nedogled trudimo pridobiti pozitivno pozornost, na primer od svojih staršev, kar je po terapevtovem mnenju najpogostejši primer. “Za to pa je treba biti dovolj odrasel in zrel, se imeti rad, pozitivno pozornost namenjati tudi samemu sebi, se potruditi vživeti se vase, razumeti, kaj nam sporo?a naše telo.”

Obiskovalcem delavnice je dr. Rebolj postregel še z enim primerom iz svoje zdravniške prakse: “Zakaj je bilo eni od mojih pacientk dolgo let neprestano slabo, da niti zdravila niso pomagala? Kaj pa, ?e se naše telo, ki je neskon?nomodro, odziva s slabostjo, ko zaužijemo neustrezna sporo?ila, za nas neprijazne besede, ki jih ne moremo ‘prebaviti’?” Na fizi?ni ravni nam je namre? slabo in nas sili na bruhanje, ko pojemo pokvarjeno hrano, popijemo preve? vina. To je obrambni mehanizem, ki nas varuje, izmetava tisto, kar ni dobro za naše telo, je primerjal.

Da bi se rešila slabosti, je pacientki svetoval, naj prekine odnose s svojimi bližnjimi. Naj torej prekine sprejemati neprijazne besede, žaljivke, saj sta jo o?e in brat od njenega otroštva naprej poniževala, podcenjevala, kritizirala. Ko je tako postavila mejo, ji kmalu ni bilo ve? slabo. To je bila za dr. Rebolja zgodba o uspehu, saj je skupaj s pacientko pravilno dojel, kaj ji je sporo?alo njeno telo.

Ko pes posesivne lastnice dobi izpuš?aje

Še en primer opozarjanja telesa na naše psihi?no stanje, ki se ga najve?krat niti ne zavedamo, je zgaga. Dr. Rebolj je na osnovi ve? primerov postavil tezo: želodec ima zapiralko in ko ta ne deluje, nas pe?e v požiralniku, ker želod?na kislina uhaja vanj. Kaj nam to sporo?a? “Ljudje, ki jih mu?i zgaga, imajo težave s postavljanjem meja v odnosih z drugimi, obi?ajno v odnosih s svojimi najbližjimi. Zapiralka, ki po mojem mnenju ponazarja mejo med nami in drugimi, ne deluje. Verjamete v to?” je vprašal ob?instvo. “Ja, sedaj ja,” se je odzvala udeleženka delavnice. “Moja svakinja ima tovrstne težave, in sedaj, ko ste to povedali, ugotavljam, da ima res težave s postavljanjem meja pri svoji h?erki. Ta jo ves ?as nadzira. Svakinja pa nima toliko mo?i, da bi se ji uprla. O, sporo?ila ji bom, kar ste povedali o zgagi in naj se spravi v red sama.”

Predavatelj je nato omenil še težave s kožo, ki predstavlja mejo med fizi?nim telesom in zunanjostjo. Dogajanje na koži govori o naših sposobnostih postavljanja meja, je poudaril. In ob tem navedel primer mozoljastega dekleta, ki je imela zelo posesivno, agresivno in kriti?no mamo. Dekle se je odselilo v svoje stanovanje. Po dveh mesecih se ji je koža skoraj popravila. Imeli pa so psa, ki je ostal s staršema. “A pozor, nekega dne je klical o?e, da je treba psa peljati k veterinarju, ker je poln izpuš?ajev. Ste razumeli? Kar je prej od mame ‘požirala’ h?i, je sedaj pes in to se je tudi njemu odrazilo na koži. Veterinar mi je potrdil, da imajo psi s težavnimi lastniki pogosto bolezenske težave.”

Terapevt je na dvourni delavnici nanizal še nekaj zanimivih primerov odzivanja telesa na težave v odnosih. Omenil je astmo – da je pogosta pri otrocih, ki jih starši ob vzgoji dušijo; ob tem je dodal, da so težave v prsni votlini po navadi vezane na odnose z drugimi, težave z okon?inami pa na odnos s samim sabo. “Tudi ob primeru aritmije sem pri eni od svojih pacientk ocenil, da se ji pojavlja, ker je v odnosu s svojimi bližnjimi težave raje pometla pod preprogo, se jim izognila, kot da bi se z njimi spopadla. Na primer, nikoli se ni kregala z možem. ?e to povežem z aritmijo oziroma nekakšnim preskakovanjem srca: tudi ona je preskakovala reševanje težav. Kmalu sva s pogovori odpravila aritmijo, saj sva odkrila, zakaj se tako odziva. Seveda se je takega na?ina navzela v otroštvu. Ve?ina naših ?ustvenih težav namre? izvira iz otroštva,” je povedal.

Iz ob?instva so vprašali še, zakaj nekateri pono?i škripajo z zobmi, zakaj si grizejo nohte, zakaj imajo visok krvni tlak, zakaj ?utijo bole?ine v kolenu in podobno. O škripanju z zobmi je terapevt povedal, da je to odraz jeze, pono?i pa da nekateri škripajo zato, ker se ?ez dan lahko temu zavestno ubranijo, pono?i pa ne. “Tisti pa, ki si grizejo nohte, imajo, po mojem razumevanju, veliko pomanjkanje pozitivne pozornosti; njihovo telo ho?e, da se mu namenja pozornost; ko si grizejo nohte, si na nek na?in sami sebi namenjajo pozornost. Hm, taki ljudje, po mojem vedenju, tudi hlepijo po visokih položaj, saj jim tedaj podrejeni ho?eš no?eš morajo posve?ati pozornost,” je pojasnil zdravnik. Bole?ine v kolenu, brez patološke osnove, pa utegnejo pomeniti, je še razložil, da sami sebi ne pustimo, da bi šli po svoji poti, saj, povedano v prenesenem pomenu, bole?ina v kolenu zavira hojo. Zakaj si ne dovolimo iti po svoji poti, torej živeti, kot bi želeli, pa seveda spet najverjetneje izvira tudi iz našega otroštva. Visok krvni tlak brez bolezenskih vzrokov pa je razložil: “Najverjetneje želijo taki ljudje manifestno dokazati, prepri?ati, da so, da obstajajo, da imajo prav.”

Naše modro telo nam torej ves ?as govori, sporo?a, vprašanje pa je, ali ga slišimo, upoštevamo. Zato dr. Rebolj razume telo kot inštrument, ki nam nakazuje, ali smo na svoji poti ali smo zašli. Ko se pustimo ?ustveno izsiljevati, zaidemo, in telo nas z govorico povabi, da naravnamo svoj kompas.

Avtor: LEA KALC FURLANI?
Foto: LEA KALC FURLANI?

Izvirna novica: Primorske.si 12. september  2015

Prispevek je last avtorja in medija Primorske.si