Temna stran vrhunskega športa: Boj z depresijo in tesnobo
Caroline Garcia, nekdanja četrta teniška igralka sveta, je zaradi hudih napadov tesnobe in panike predčasno končala sezono. Njena izkušnja ni osamljen primer – v preteklosti sta o podobnih težavah spregovorila tudi olimpijski plavalec Michael Phelps in gimnastična prvakinja Simone Biles, ki sta se soočala z depresijo, tesnobo in paničnimi napadi.
Duševna stiska med vrhunskimi športniki je velik problem, nič manjši, kot je tudi nasplošno v družbi.
Duševno zdravje postaja tema, ki je v zadnjih letih vse bolj v ospredju, tudi v svetu športa, kjer je bilo dolga desetletja zanemarjeno. Ko je govora o tesnobi in depresiji, pogosto naletimo na številke, ki le delno odražajo realnost. V Sloveniji je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) diagnosticirana anksiozna motnja prisotna pri približno 7,8 % prebivalstva, medtem ko za depresijo trpi okoli 4,4 % Slovencev. Vendar te številke po mnenju strokovnjakov ne zajemajo celotnega spektra dejanskega stanja, saj mnogi posamezniki, ki trpijo za duševnimi motnjami, nikoli ne poiščejo pomoči. Ocenjuje se, da je število oseb, ki živijo s simptomi tesnobe in depresije, lahko bistveno višje, saj je za te bolezni značilno, da pogosto ostanejo neprepoznane in nezdravljene.
Dodaj odgovor