“Trdim, da je kup ljudi, za katere sploh ne veš ali resni?no ho?ejo ozdraveti”

Ve?ini ljudi je hipnoza poznana kot sestavni del odrskega nastopa, v katerem ?arodej zelo uspešno prepri?uje prostovoljce, da poljubljajo žogo, so kokoši, dojen?ki ali celo zaljubljene ?ivave, vendar njene zmožnosti niso omejene zgolj na zabavo. Takšno stanje uma že vrsto let uporabljajo v medicini, seveda pri tem ne gre za zdravljenje s ?udežnim serumom, ki nas odreši vseh bolezenskih zlodejev, naseljenih v naših telesih. Dr. Marjan Pajntar pojasnjuje: »Hipnoza je samo orodje, kot denimo kirurški nož, s katerim lahko operiraš možgane ali le kurja o?esa, a znati moraš oboje.«

Hipnoza v povezavi z zdravstvom ni nekaj novega in sveže odkritega. Prvo znanje o manjših in ve?jih kirurških posegih v hipnoti?ni anesteziji sega v Evropi v 18. stoletje. Opravili so že vse vrste operacij, kar jih je mogo?e narediti.

 »Edina problemati?na stran takšne anestezije je, da ne ustavi dihanja, zaradi ?esar je nemogo?e izvesti operacije srca in plju? brez dodanih zdravil. Znan je James Esadaile, škotski kirurg, ki je v Indiji naredil okoli 360 velikih posegov, a so angleški zdravniki takrat menili, da ta metoda ni primerna. Vedno se kdo bojuje proti novostim,« razlaga prof. dr. Marjan Pajntar, dr. med., ki se že trideset let ukvarja s hipnozo in se jo je nau?il uporabljati v tujini.

MNENJE STROKE
Problem operativnega posega, ?e je bolnik v stanju hipnoze, je potreba po nenehnem spremljanju njegovega stanja, ki se ohranja okoli dvajset minut, nato pa ga je treba poglabljati. Podobno je pri porodu, kjer so bole?ine prav tako zelo velike. Tradicionalna medicina ve?inoma zavra?a hipnoti?no anestezijo in je ne uporablja. Tako je tudi na Klini?nem centru v Ljubljani, saj se ne drži njihovih na?el ravnanja, ki ne dovoljujejo alternativne medicine, sta dejali predstojnica oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok, prof. dr. Vesna Paver Eržen, in predstojnica klini?nega oddelka za reprodukcijo, prof. dr. Helena Meden -Vrtovec.

POROD V STANJU HIPNOZE
Znanje, ki je potrebno za alternativno pomo? nose?nici, je na te?ajih v Sloveniji nabiralo precej ginekologov, ki so danes stari od 55 do 60 let, med mlajšimi pa zanimanje za takšno delo upada, saj je na voljo precej kemi?nih blažilnikov bole?ine in sredstev za krajšanje poroda, pravi porodni?ar dr. Marjan Pajntar. ki je opravil tiso?e takšnih porodov, vendar tega ne po?ne ve?. Prednost takega lajšanja bole?in je tudi hitrejši porod. Raziskave kažejo. da nanj prav tako pozitivno vplivajo sproš?enost, mirnost in odsotnost strahu, k ?emur je mogo?e prispevati s hipnoterapijo. Zanjo se je zaradi slabih izkušenj s prvim porodom odlo?ila odgovorna urednica televizije Paprika Ajša šunji?. To je bilo sicer že njeno drugo sre?anje s hipnozo. Prvi? jo je dr. Marjan Pajntar pred leti hipnotiziral pred televizijskimi kamerami, drugi? pa se mu je prepustila pred kratkim. Hipnoterapija je trajala 45minut. »Imela sem ob?utek, da se opazujem od zunaj in da ne morem vplivati na dogajanie.' Na vprašanje, ali je terapija delovala in ali se bo odlo?ila za ponovitev, odgovarja: »Prepri?ujem se, da je, in za zdaj je to vse, kar sem želela rešiti. Mogo?e bi še šla, a bolj zaradi radovednosti kot zaradi potrebe.« Za porod v stanju hipnoze pa se ni odlo?ila, saj je dr. Marjan Pajntar ne izvaja ve?, ona pa zaupa le njemu.

PSIHOTERAPIJA
Mrtvenje bole?in ni edina uporabna funkcija hipnoze. Veliko uspeha dosega na podro?ju psihi?nega zdravja, ?eprav so strokovnjaki, ki uporabljajo klasi?ne metode, skepti?ni. »Odnos kolegov do njene uporabe v psihiatriji pa tudi medicini je v?asih preve? površen in vezan na to, da je hipnoza nekaj na robu ?arovništva. Vendar ima ob dolo?eni indikaciji in potrebnem znanju svoj prostor v psihoterapiji. Izklju?no njena uporaba pri zdravljenju duševnih težav nepsihoti?ne narave pa ni obrodila sadov,« razloži psihoterapevt in psihiater dr. Gorazd V. Mrevlje. Dodaja še, da je zelo koristna za sproš?anje in da bi jo lahko bistveno ve? uporabljali ljudje, ki imajo težave s tesnobnostjo ter napetostjo, ki nima globinskih vzrokov.

ZDRAVLJENJE DEPRESIJE
Hipnozo se najve?krat uporablja za zdravljenje bolezenskega stanja depresije, ki je danes po razširjenosti ?etrta na svetu, ?ez pet let pa se bo, žal, verjetno že povzpela na drugo mesto, pravi dr. Marjan Pajntar. Prav tako kot dr. Gorazd V. Mrevlje pojasnjuje, da je, ?e želiš delati dobro in resno, treba pri vsakem ?loveku postaviti diagnozo in ugotoviti, katere obremenitve so prenaporne, saj lahko le tako odstranimo vzrok problema. Za depresivnega ?loveka je zna?ilno, da lahko izhaja iz negativno usmerjene družine, kjer že ve? generacij deluje po izrazito negativisti?nem na?elu. Orientiran je navznoter, vsak dan leze v preteklost in razmišlja, kako nesre?en je bil kot otrok, kaj da se mu je zgodilo v službi, in potem prileze v sedanjost. »?e želiš biti psihi?no zdrav, moraš s preteklostjo pomesti. A depresiven ?lovek navadno pri?akuje od okolja, da bo vse storilo zanj, torej se je ne more otresti. Ni kreativen. ?e vam to prikažem,« doktor se z rokami, prekrižanimi na prsih, skr?i v orešek. »V hipnozi ga najprej sprostiš in ga nato v podzavesti prepri?aš, da je lahko sre?en, sposoben in da razmišlja o prihodnosti.« Dr. Marjan Pajntar dodaja, da je depresivne ljudi težje zdraviti, ker nimajo volje zelo aktivno sodelovati. To pomeni, da zavra?ajo tudi avtohipnozo, s katero se lahko sami privedemo do hipnoti?nega stanja.

AVTOHIPNOZA
Pripeljati samega sebe v stanje hipnoze zahteva veliko dela, doktor je za to potreboval kar pet mesecev. »Zdaj se hipnotiziram vsaki?, ko grem k zobozdravniku, da ne ?utim bole?ine. V takem stanju se vsega deloma zavedam. Vem, kaj se dogaja, ampak me ne zanima. ?utim, da nekaj delajo z mano, vendar me ne boli. Po postopku mi obi?ajno zobozdravnik pove, da je konec in naj se zbudim. ?ez nekaj minut bi se sicer tudi sam, ampak na zobozdravniški stol že ?aka nekdo drug.«

ZDRAVLJENJE FOBIJ
Hipnoza pa kaže presenetljive rezultate tudi pri zdravljenju razli?nih bolezenskih strahov – fobij. Doktor pravi, da je, kadar vzroki niso prav globoki in oseba mo?na osebnostno deviirana, najboljša desenzibilizacija. »?loveka v hipnoti?nem stanju po?asi pripelješ v položaj, ki mu vzbuja grozo, in ga tako nanj privadiš. Vzorec odziva se mu po?asi zapiše v podzavest in naslednji?, ko je v okoliš?inah, ki so mu prej vzbujale nepopisen strah, zavest prebira, kaj mora storiti in da se ni treba bati.«

KAJ SPLOH JE HIPNOZA?
Najtežje je navadno bistveno vprašanje, kaj sploh je to, in tudi ko je tema razprave hipnoza, ni prav ni? druga?e. Grška beseda hypnos sicer pomeni spanje, a razlaga še zdale? ni tako preprosta. Kljub dvestoletnim ubadanjem z njo strokovnjakom namre? še vedno ni uspelo ustvariti enotnega mnenja, kakšen pojav pravzaprav je. Dolgo je prevladovalo prepri?anje, da je hipnoza posebno stanje zavesti, ki se podobno kot denimo stanje transa ali sanj razlikuje od obi?ajnega budnega stanja zavesti. »Od druge polovice prejšnjega stoletja mnogo strokovnjakov meni, da gre predvsem za dolo?eno obliko medosebnega odnosa oziroma socialne vloge, v katero hipnotizirana oseba privoli in se vede v skladu z njo. Po tej teoriji se hipnoti?no stanje torej v bistvu ne razlikuje od obi?ajne zavesti. V prid razlagi govori zlasti dejstvo, da se pri hipnotiziranih ljudeh ne pojavlja nobeno vedenje ali doživljanje, ki ne bi bilo mogo?e pri nehipnotiziranih. Vsekakor pa se tudi tu pojavljajo tipi?ne zna?ilnosti hipnoze,« razlaga dr. Janek Musek, redni predavatelj psihologije na Filozofski fakulteti.

ZNA?ILNOSTI
V stanju prostovoljne podreditve oziroma hipnoze prevladuje ob?utek intenzivne sproš?enosti in koncentracije, pri kateri se zavest oziroma mišljenje oddalji od vsakodnevne skrbi. »V tem stanju lahko podzavest domiselno odgovarja na sugestije in fantazije. Lahko se osredoto?i na stvari, ki jih želi spremeniti, in kako to najbolje narediti brez analiti?nega in tesnobnega razmišljanja,« pojasnjuje dr. Marjan Pajntar. Doktor dodaja, da hipnoti?no stanje ob?utimo podobno kot globoko zatopljenost v gledanje televizije. Naša aktivnost se sprosti do to?ke, ko naše fizi?ne sposobnosti niso okrnjene in še vedno zaznavamo, kaj se dogaja okoli nas, le da tega ne predelamo zavestno. Pomembno je, da podatki, ki jih dobiva podzavest v tem stanju, niso spremembe zaznavanja, kar je sicer zna?ilno za zavestno predelovanje informacij in dražljajev. »V odrski hipnozi se to velikokrat demonstrira s sugestijo, da je ?ebula so?no jabolko. Podzavest se odzove brez vpliva racionalizacije zavestnega in ?lovek ugrizne v ?ebulo, prepri?an, da je res slasten sadež.«

TVEGANJE
Prehod v hipnoti?no stanje imenujemo indukcija hipnoze, inducira pa se zelo razli?no: z monotonijo glasu, s sproš?anjem, cepljenjem zavesti oz. disociacijo, kar pomeni, da verjameš, da si drugje, kot resni?no si. Mnogi se bojijo, da se iz takšnega stanja ne bodo »prebudili«, vendar so vsi strahovi odve?, ?e se prepustimo profesionalcu. Seveda pa se lahko zdravljenje zaplete, ?e se s ?loveškim umom ukvarja oseba, ki ne pozna zdravstvenih indikacij, ne ve, kaj pomenijo osebnostne motnje, in premalo pozna osebnostno strukturo ?loveka, ki ga zdravi. »Hipnoti?ni trans lahko povzro?i, da se oseba odzove psihoti?no. Lahko se zgodi, da imajo ljudje težave pri prehodu iz hipnoti?nega stanja,« pojasni dr. Gorazd V. Mrevlje. Dr. Marjan Pajntar se je v življenju sre?al s štirimi hipnotiziranimi osebami, ki se niso prebudile in so jih pripeljali k njemu. »Cestni delavci v Kranju so se zafrkavali in hipnotizirali šestnajstletnega mulca. Ker se ni prebudil, so ga peljali k zdravniku, a ta mu je dal pomirjevalo, da je bilo vse še slabše, potem so ga pripeljali k meni. Bistveno je, da ugotoviš, zakaj se ?lovek ne prebudi. šestnajstletnik je bil preprosto tako utrujen, da se mu je zdelo krasno, ker je lahko spal. Sugeriral sem mu, naj se dobro odpo?ije in zbudi, kar je tudi storil.«

JE PRIMERNA ZA VSE?
Hipnoza, uporabljena v zdravstvu, kamor prištevamo tudi zdravljenje težav samozaupanja, slabe koncentracije, psihoseksualne probleme in podobno, mora biti izvedena profesionalno kot vse druge oblike terapij, vendar vseeno niso vsi enako dojemljivi zanjo in uspeh ni vselej enak. ?e je terapevt primerno usposobljen, je rezultat v marsi?em odvisen od bolnika. »Iz izkušenj lahko trdim, da je kup ljudi, za katere sploh ne vem, ali resni?no ho?ejo ozdraveti. Enkrat gredo k zdravniku, drugi? k bioenergetiku, tretji? kam drugam in nikjer ne vztrajajo.« Osip v hipnoterapiji je po mednarodnih statistikah do štirideset odstotkov. Pri tistih, ki terapijo zdržijo do konca, je zdravljenje uspešno v osemdesetih do devetdesetih odstotkih in vsak ?lovek lahko preide v hipnoti?no stanje, ki je plitvejše ali globlje. Za potrebe hipnoterapije ni treba, da je hipnoza izjemno globoka, tako da le pet odstotkov vse populacije ni primerne zanjo. Najpomembneje je, da se ?lovek strinja z njo: »Mnogi sicer zavestno privolijo v postopek, a se v podzavesti upirajo.« Prevladujo?o vlogo igra strah, da bo izvajalec hipnoze izvlekel kakšne skrivnosti, vendar je popolnoma neutemeljen. ?lovek lahko tudi laže, ?e je nagnjen k temu, prav tako nekdo, ki ima moralna na?ela, ne bo storil ni?esar takega, ?esar sicer ne bi. Dr. Marjan Pajntar ponazori pojasnilo: »?e bi ženski dejali, naj stopi na mizo, se sle?e in gola pleše, bi vas nekatere odbile, ker tega zaradi moralne zavore ne bi nikoli naredile, niti v hipnozi ne. Spet druge, ki pa si želijo plesati gole, a jih je malo sram, bi premagale zadržke.« Dr. Janek Musek dodaja, da že stare izkušnje kažejo, da hipnotizirane osebe le zaradi sugestije ne izpolnjujejo nemoralnih ali zlo?inskih povelj.

USPEH PRI ODVAJANJU OD KAJENJA
S hipnozo pa se zdravijo tudi razli?ne zasvojenosti, denimo s kajenjem, bolj kot pri nas so takšne množi?ne terapije razširjene v tujini. Dr. Marjan Pajntar se spominja, da je bil v Ameriki zraven, ko je hipnotizer zdravil do petdeset ljudi naenkrat. »To je lahko problemati?no, ker mora akter hipnoze vsem enako sugerirati in si potem vsak posameznik izbere tisto, v ?emer se najde.« Uspeh, ki traja eno leto, je po podatkih razli?nih študij na takšnih sre?anjih petdesetodstoten. »Moje izkušnje so, da hipnoza zelo dobro u?inkuje na Ijudeh, ki si resni?no želijo prenehati kaditi, a so slabi?i, morda malo preve? popustljivi,« doda doktor.

DARKO RAUSCH
Množi?no, a menda precej uspešno, odvaja kajenja pa tudi ?ezmernega prehranjevanja Darko Rausch iz Pore?a, ki je sicer iluzionist in nima zdravstvene izobrazbe. Dr. Gorazd Mravlje ima takšno zdravljenje zaradi pomanjkanja medicinskega znanja za tvegano in ga ne priporo?a, a ?ez mejo se vseeno vozi precej Slovencev. ?arovnik trdi, da je nekaj manj kot polovica njegovih strank državljanov Republike Slovenije, a nam ni želel zaupati približne številke. Za storitev zara?una 50 evrov. K njemu se je odpravil tudi Alojz Stoklaz iz šmarja pri Jelšah, in sicer po posvetu z zdravnikom, ki mu je zagotovil, da hipnoza ni škodljiva. Prej je kadil 15 let in že dvakrat prenehal, enkrat za pet let in potem za leto in pol. »Za hipnoterapijo sem se odlo?il, ker je ena izmed lahkih možnosti odvajanja od kajenja.« Darko Rausch vsem najprej razloži postopek delovanja; da bo dal med terapijo velike možgane na po?itek, v male možgane pa naseli prepri?anje, da niso nikoli kadili in da jih kajenje odbija. »Po predavanju nas je v skupinah po deset povabil v sobo in vsakega posebej najprej prijel za ?elo. Nekako me je sprostil, da sem padel na hrbet, a me je zadržal. Potem smo legli in nam je petnajst minut govoril negativne stvari o kajenju ter smradu cigaret. Nekateri so ?utili, kot da so spali, meni pa se je vse skupaj zdelo kar malo smešno in nisem imel nobene-ga ob?utka, da bi hipnoza delovala. Menil sem, da bi brez težav lahko prižgal, ampak že zve?er, ko sem prišel domov – prej smo v stanovanju kadili – sem ugotovil, da mi prostor smrdi.« Po hipnozi ni ve? kadil, a prizna, da si takrat, ko je v družbi in kaj popijejo, želi prižgati cigareto, vendar tega ne stori. »Kolegi, ki so si jo po terapiji spet prižgali, so povedali, da so jo tudi takoj odvrgli. Dejansko se ti upre.« Na Hrvaško se je odpravilo že precej njegovih sokrajanov, a Alojz pravi, da je izvedel le za eno žensko, ki je znova za?ela kaditi.

KDO LAHKO ZDRAVI V SLOVENIJI?
V Sloveniji je pred leti že delovala Sekcija za klini?no in eksperimentalno hipnozo pri Slovenskem zdravniškem društvu. ?lani so bili zdravniki, psihologi in fizioterapevti, bilo jih je okoli 120. »Zaradi neprimernih zdravnikov, ki so se vklju?ili, so jo pred leti razpustili. Zdaj se ustanavlja društvo za Medicinsko hipnozo in tam se bo odlo?alo, kdo se bo lahko u?il medicinske hipnoze in kdo bo lahko vodil te?aje,« pravi dr. Marjan Pajntar. V nekaterih državah se lahko hipnoze (na)u?i vsak, ki pla?a, medtem ko v Sloveniji to ni bilo nikoli dovoljeno.

Avtorica ?lanka je: Neža Prah
?lanek je bil objavljen v reviji ONA, v torek, 29. marca 2005.
?lanek je last revije ONA in avtorice.