Trpi?enje: Gre za ljudi, ki smo jih po starem izrazoslovju imenovali psihopati

“Dobimo armado ljudi, ki ne dela,” opozarja strokovnjakinja za medicino dela in dodaja, da trpin?eni ?lovek na koncu enostavno ne dela ve?. Gre za absentizem, o ?emer bi se morala še kako zamisliti tudi država.

Po podatkih raziskav Klini?nega inštituta za medicino dela, prometa in športa, je 19 do 20 odstotkov slovenskih delavcev poro?alo, da so bili trpin?eni na delovnem mestu, kar pomeni, da so preživljali psihološko – ?ustveno, verbalno ali ekonomsko nasilje. Te ljudi so socialno osamili, bodisi jim onemogo?ili karierni razvoj. Tukaj so še agresivna dejanja ter sovražnosti, vse pa se je dogajalo dlje ?asa, kontinuirano in sistemati?no.

Družba je z leti razvila ve?jo ob?utljivost za mobing, ugotavljajo na inštitutu za medicino dela, ?eprav ve?ina žrtev še vedno mol?i in se ne odlo?a za pomo?, ki je na inšitutu na razpolago brezpla?no.Težava je v prepo?asnem prepoznavanju, v zavedanju, najve? žrtev namre? vzroke še vedno iš?e pri sebi. Kot pravi Dr. Metoda Dodi?-Fikfak, predstojnica Klini?nega inštituta za medicino dela, prometa in športa, je rešitev v tem, da ?lovek mobing prepozna in se mu pravo?asno upre: “?e bi ?lovek v prvi fazi spoznal oziroma spredvidel, kam pes taco moli, verjemite, da bi poiskal pomo?. Rekel bi, nau?i me tehnike, kako se temu zoperstaviti, prihajal na terapije, ki ne pomenijo samo enega obiska.”

“Ne iš?imo krivde,” je na okrogli mizi o psihi?no nasilju v javni upravi in njegovem vplivu na organizem dejala predstojnica inštituta. Težava je namre? v tem, da se mnogi kaj hitro postavijo v vlogo žrtve in iš?e krivdo le pri sebi: “?e iš?eš vzroke za svojo krivdo; ?eš, mogo?e sem pa jaz tisti, ki ni dovolj naredil, mogo?e bi si moral delo odnesti domov in pono?i delat, samo zato, da bi ugodil šefu, vse to je nedokon?ana zgodba. Pomembno pri tej stvari je, da ne smeš pustiti dostopa do sebe. Postavi si mejo, postavi se za svojo dostojanstvo,” je dejala Dodi? Fikfakova. 

Vemo, pa se še vedno dogaja

Najve? žrtev vzroke še vedno iš?e pri sebi. (Foto: Profimedia)

Glede na dolgoletne izkušenje na inštitutu medicine dela in športa, sogovornica ugotavlja, da je v Sloveniji spoštovanje ?lovekovega dostojanstva zdrsnilo na dno in ob tem pokaže na parlament: “Poglejte politiko ljudje božji, mi kopiramo kaj po?no oni. V Sloveniji razvijamo diskurz, ki dovoljuje sovraštvo, negiranje, jezo, nevoš?ljvost. Tudi pred dvajsetimi leti so bili ljudje nevoš?ljivi, vendar tega niso govorili navzven, ni šlo v javnost, ker to ni spadalo v definicijo uglajenega ?loveka. Zdaj nima teh težav, ni mu težko re?i, kako strahotno je nevoš?ljiv, ” je na nedopustno toleranco do sovražnega govora, ki so mu pri?a pri nas, pokazala strokovnjakinja.

Kdo so “moberji” in zakaj to po?no?

Glede na raziskavi, ki so ju na inštitutu opravili tako pred gospodarsko krizo kot po njej, je ugotovljeno, da pri mobingu ne gre le za šikaniranje s strani nadrejenih, torej za mobing od zgoraj navzdol, velikokrat se namre? dogaja tudi horizontalno ali celo od spodaj navzdol. In kdo so ti ljudje? Fikfakova jih poimenuje v psihopate: “Gre enostavno za skupino ljudi, ki smo jih v starem izrazoslovju imenovali psihopati, gre za ljudi, ki enostavno pri tem uživajo. Gre sicer za majhno skupino, pa vendarle. Obstaja seveda še ve?ja skupina, ki sploh ne ve, da to po?ne. ?e bo tak ?lovek opozorjen, bo verjetno nehal.” Sogovornica je še dodala, da natan?ne definicije, kdo to po?ne, pravzaprav ni, najbolj pomembno pri tem je, da “osnovnega dostojanstva ni ve?.”

Kakšne so posledice?

Skupno poro?ilo Evropske komisije in OECD o kazalnikih zdravja za leto 2016 kažejo, da v naši državi izstopamo po absentizmu;  kar pomeni zelo visoko stopnjo bolniških odsotnosti pri zaposlenih, ki imajo dve ali ve? kroni?nih bolezni. Ob tem jih še dvajset odsotkov poro?a o šikaniranju, kar je glede na 800 tiso? zaposlenih pri nas, zastrašujo? podatek:

“Dobimo armado ljudi, ki ne dela,” pravi strokovnjakinja za medicino dela in dodaja, da trpin?eni ?lovek na koncu na dela, o ?emer bi se morala še kako zamisliti tudi država: ” Res je, tak ?lovek sicer na za?etku dela, celo preve?, saj skuša ?im ve? narediti, ker misli, da ni dovolj dober. Meni namre?, da je kritika, ki jo dobiva, upravi?ena, kar privede tudi do izgorelosti. V vsakem primeru pa tak ?lovek na koncu ne dela, ker se ga izolira. Govorimo torej o absentizmu, poleg duhovne stiske in bole?ine, je tukaj še absentizem. Kar pomeni, da ti dobiš ?loveka na delovno mesto in ta ne dela, saj konstantno premleva to, kar se mu dogaja, ?e pa že dela, dela napake in na koncu res postane nefunkcionalen. Fina?na škoda je na koncu grozljiva,” opozori.

Kaj torej storiti?

Dr. Dodi?-Fikfakova v praksi trpin?enim posameznikom svetuje, naj si ?im prej poiš?ejo drugo delovno okolje. Rešitev za problem mobinga vidi v zavesti ?loveka od malega naprej, da ga ta prepozna in se mu pravo?asno upre: “Vedno je dilema. Po teoriji bi rekli, ostani in se bori, ker puš?anje pomeni, da se bo mober spravil na nekoga drugega. Posvojih izkušnjah v praksi, ko vidim situacijo iz katere ?lovek prihaja, pa bi rekla, ?imprej pojdi na zdravljenje in si najdi drugo delo.”

Avtorica:Vanda Levstik

Izvirna novica: zurnal24.si  11. december 2016

Prispevek je last avtorja in medija zurnal24.si